Glukoza: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| (4 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
| Line 3: | Line 3: | ||
''SPLOŠNO'' | ===''SPLOŠNO''=== | ||
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem. | Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem. | ||
| Line 9: | Line 9: | ||
''SESTAVA'' | ===''SESTAVA''=== | ||
Glukoza ima dva izomera L-glukoza in D-glukoza od katerih je le D-glukoza biološko aktivna. D-glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>. | Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo [http://www.biochem.arizona.edu/classes/bioc462/462bh2008/462bhonorsprojects/462bhonors2007/gsantarelli/glucose.gif C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>]. | ||
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol. | Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol. | ||
''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA'' | ===''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''=== | ||
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. | Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. | ||
| Line 24: | Line 24: | ||
''LASTNOSTI'' | ===''LASTNOSTI''=== | ||
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg. | Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg. | ||
| Line 30: | Line 30: | ||
''VIRI'' | ===''VIRI''=== | ||
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 | Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 | ||
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974 | Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974 | ||
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza | |||
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glucose Glukoza - angleška stran wikipedie ] | |||
---- | |||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 09:20, 7 January 2010
GLUKOZA (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)
SPLOŠNO
Glukoza je enostavni sladkor oziroma monosaharid, znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.
SESTAVA
Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C6H12O6. Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.
BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne dekarboksilacije in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki glikogena. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni.
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona insulin in glukagon .
LASTNOSTI
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.
VIRI
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974
Glukoza - angleška stran wikipedie
