Histamin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
(3 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
Line 1: | Line 1: | ||
='''Histamin'''= | ='''Histamin'''= | ||
Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke | [Histamin][http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg] je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke funkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri [[alergijskih reakcijah]]. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah. | ||
='''Tipi:'''= | ='''Tipi:'''= | ||
Line 25: | Line 25: | ||
2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine | 2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine | ||
3. Temelji biokemije, Študentska založbe, 2005 | |||
'''Slikovna literatura''' | |||
1. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg | |||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] |
Latest revision as of 08:16, 5 January 2010
Histamin
[Histamin][1] je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke funkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri alergijskih reakcijah. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.
Tipi:
Tip | Lokacija | Funkcija |
H1 | Gladke mišice, centralni živčni sistem | Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje |
H2 | Parietalne celica | Spodbuja izločanje želodčne kisline |
H3 | Centralni živčni sistem | Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev |
H4 | V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu | . |
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno. Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.
Literatura:
1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin
2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine
3. Temelji biokemije, Študentska založbe, 2005
Slikovna literatura
1. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg