Histamin

Histamin

[Histamin][1] je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke funkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri alergijskih reakcijah. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.

Tipi:

Tip	Lokacija	Funkcija
H1	Gladke mišice, centralni živčni sistem	Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje
H2	Parietalne celica	Spodbuja izločanje želodčne kisline
H3	Centralni živčni sistem	Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev
H4	V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu	.

Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno. Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.

Literatura:

1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin

2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine

3. Temelji biokemije, Študentska založbe, 2005

Slikovna literatura

1. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg