Histidin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
m (HISTIDIN moved to Histidin: velike črke)
 
(29 intermediate revisions by one other user not shown)
Line 1: Line 1:


== HISTIDIN ==
== HISTIDIN ==
HISTIDIN


Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah.
Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah.


----
== LASTNOSTI HISTIDINA ==
 
LASTNOSTI HISTIDINA


Ime :Histidin  
Ime :Histidin  


Line 36: Line 31:


M celotne molek.: 154+3
M celotne molek.: 154+3
Histidin (H, His)


Mr=154+3, pI=7.6, pK=(*6.00,1.82,9.17)
== AMINOKISLINE ==
----


[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina[Aminokisline]] so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo.


Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo. Proces nastanka beljakovin v organizmu poteka s prevajanjem informacijske RNK (mRNK). mRNK služi kot matrica za nastanek polipeptidne verige.
Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove.
Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove.
== ZASTRUPITVE IN BOLEZNI ==


Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin.
Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin.
Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin. Bakterije, ki izločajo omenjeni encim, se nahajajo v morski vodi ter v prebavilih in škrgah živih rib.
Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin.  


• histidinemija (histidinemia; Histidinämie) je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze..
• histidinemija je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze..
• histidinski operon (histidine operon; Histidin-Operon) je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina.
• aminokisline (amino acid; Aminosäure) so dušične organske spojine, ki s polimerizacijo tvorijo proteine. V naslednji tabeli je navedenih vseh 20 aminokislin z njihovimi okrajšavami in kodoni.


Biosinteza histamina
• histidinski operon je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina.
Histidin    →    histidin dekarbokilaza    →    histamin


== BIOSINTEZA IN BIOTRANSFORMACIJA HISTAMINA ==


BIOSINTEZA IN
BIOTRANSFORMACIJA
HISTAMINA
Histamin (4(5)-(2-aminoetil) imidazol) je fiziološko aktivni biogeni amin. Biosinteza histamina poteka z dekarboksilacijo histidina (nabita polarna aminokislina) pod katalitičnim vplivom encima histidin dekarboksilaze, ki je odvisen od koencima PLP (piridoksal-5'- fosfat) (2). Pri fiziološkem pH je histamin v monokationski obliki, ki je sposobna vezave na receptorje. V celicah je z elektrostatskimi silami vezan na protein heparin (3). Intravensko vbrizgani histamin hitro izgine iz obtoka in se v nekaj minutah pojavi skoraj v vseh tkivih kot presnovek. Presnova histamina poteka po dveh glavnih poteh: z oksidativno deaminacijo in z metilacijo na obroču. Prisotnost dveh poti razgradnje je prilagoditev, ki v primeru začasne ustavitve delovanja ene poti omogoča razgradnjo histamina
po drugi poti. Obkrajni histamin se presnavlja z deaminacijo in metilacijo, histamin v možganih pa se večinoma biotransformira z metilacijo.


Histamin (4(5)-(2-aminoetil) imidazol) je fiziološko aktivni biogeni amin. Biosinteza histamina poteka z dekarboksilacijo histidina (nabita polarna aminokislina) pod katalitičnim vplivom encima histidin dekarboksilaze, ki je odvisen od koencima PLP (piridoksal-5'- fosfat.


Vzrok Lesch-Nyhan-ovega sindroma (LNS) je skoraj popolna odsotnost encima hipoksantin-gvanin fosforibozil transferaze (HGPRT). Reciklažna pot torej ne deluje, zato se kopici secna kislina, kopičijo pa se tudi substrati HGPRT. Nevrološke motnje povzroča kopičenje riboze, saj pospeši regulatorni encim (ATP fosforiboziltransferaza) v biosintezi histidina. Zaradi pospešene biosinteze histidina pride do kopičenja HISTAMINA in AICA ribozida . Histamin povzroča škodo na dopaminergičnih nevronih, AICAribozid pa inhibira inhibitorno pot. Tako porušita ravnotežje med ekscitatornimi in inhibitornimi potmi v bazalnih ganglijih, zato sta glavna vzroka za nevrološke motnje pri LNS.
== ŠPORTNA PREHRANA ==


L-histadin se uporablja za športno prehrano:
L-histadin se uporablja za športno prehrano:
http://prehrana.trener.si/aminokisline
 
http://www.moja-lekarna.com/p-1646-gogo-vitamini-cink.aspx
[http://prehrana.trener.si/aminokisline[prehrana.trener.si]]
http://www.fit-shop.si/index.php?id_izd=113
 
http://www.fit-life.si/index.php?Itemid=48&category_id=0&flypage=&option=com_virtuemart&page=shop.product_details&product_id=54
[http://www.moja-lekarna.com/p-1646-gogo-vitamini-cink.aspx[moja-lekarna.com]]
http://www.sportna-prehrana.si/index.php?c=67&id=25&p=artikl
 
http://www.flexshop.si/muscletech-anabolic-halo-p-265.html
[http://www.fit-shop.si/index.php?id_izd=113[fit-shop.si]]
 
[http://www.fit-life.si/index.php?[fit-life.si]]
 
[http://www.sportna-prehrana.si/index.php?c=67&id=25&p=artikl[sportna-prehrana.si]]
 
== VIRI ==
 
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina [sl.wikipedia.org]]
 
[http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1381-CNB_avgust.pdf [ivz.si]]
 
[http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf [minet.si]]
 
[http://www.dsb.biologija.org/vpr/2-biok-aminok.rtf [dsb.biologija.org]]
 
[http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr04_4_01.pdf[medrazgl.si]]
 
 






VIRI
[[Category:LEX]]
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biotehn/AminoKsl.pdf
http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina
http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1381-CNB_avgust.pdf
http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=1805
http://atom.uni-mb.si/~ukelaborg/StropnikPedagosko/Biokemija/MdcPodplSt/MdcPodpProt.pdf
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/katalogznanj/vsebina/a/alt_ami.htm#histidin
http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf
www.dsb.biologija.org/vpr/2-biok-aminok.rtf
http://images1.wikia.nocookie.net/novebiologije/images/e/e2/101px-L-histidine-skeletal.png
http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/a6f44db0ba4f8b8a33e677525acfdfb5.pdf
http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr04_4_01.pdf

Latest revision as of 10:52, 19 February 2010

HISTIDIN

Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah.

LASTNOSTI HISTIDINA

Ime :Histidin

Okrajšava: His

Značilnost: imidazolni obroč

Atomi v aminok. preostanku: N,N

Funkcionalna. skupina v aminok. preostanku: amino

Stanje funkcionalne skupine pri pH=7: -NH+=

Polarnost aminok. preostanka: + bazična

pH: 7.6

pKa funkcion. skupine: *6.00

pKa karboksilne skupine: 1.82

pKa amino skupine: 9.17

M aminok. preostanka: 81+1

M celotne molek.: 154+3

AMINOKISLINE

[Aminokisline] so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo.

Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove.

ZASTRUPITVE IN BOLEZNI

Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin. Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin.

• histidinemija je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze..

• histidinski operon je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina.

BIOSINTEZA IN BIOTRANSFORMACIJA HISTAMINA

Histamin (4(5)-(2-aminoetil) imidazol) je fiziološko aktivni biogeni amin. Biosinteza histamina poteka z dekarboksilacijo histidina (nabita polarna aminokislina) pod katalitičnim vplivom encima histidin dekarboksilaze, ki je odvisen od koencima PLP (piridoksal-5'- fosfat.

ŠPORTNA PREHRANA

L-histadin se uporablja za športno prehrano:

[prehrana.trener.si]

[moja-lekarna.com]

[fit-shop.si]

[fit-life.si]

[sportna-prehrana.si]

VIRI

[sl.wikipedia.org]

[ivz.si]

[minet.si]

[dsb.biologija.org]

[medrazgl.si]

Retrieved from "https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histidin&oldid=3059"