Glutamin: Difference between revisions
No edit summary |
|||
| (7 intermediate revisions by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Glutamin''' ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvajsetih osnovnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju kislinsko-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rastnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo. | |||
== Osnovni podatki == | == Osnovni podatki == | ||
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2- | [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-amino-4-karbamoilbutanojska kislina) ima tališče med 185 ºC in 186 ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je C<sub>5</sub>H<sub>10</sub>N<sub>2</sub>O<sub>3</sub>, molska masa pa znaša 146,14 g/mol. | ||
== Pridobivanje == | == Pridobivanje == | ||
Glutamin danes industrijsko | Glutamin danes industrijsko proizvajajo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP in amoniaka v reakciji: | ||
glutamat + ATP + NH<sub>3</sub> → glutamin + ADP + fosfat + H<sub>2</sub>O | |||
=== Pojavljanje v naravi === | === Pojavljanje v naravi === | ||
| Line 20: | Line 15: | ||
== Uporaba == | == Uporaba == | ||
Glutamin so prvič izolirali iz | Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese (leta 1883), vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki. | ||
== Viri == | == Viri == | ||
- | - [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine Glutamin - angleška Wikipedija] | ||
- http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html | - [http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html Stran o kemijskih elementih in spojinah] | ||
- [http://www.cenim.se/247-a.html Članek o glutaminu iz revije "Cenim se"] | |||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 10:15, 3 May 2010
Glutamin (Gln ali Q) je ena izmed dvajsetih osnovnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju kislinsko-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rastnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.
Osnovni podatki
Glutamin (2-amino-4-karbamoilbutanojska kislina) ima tališče med 185 ºC in 186 ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je C5H10N2O3, molska masa pa znaša 146,14 g/mol.
Pridobivanje
Glutamin danes industrijsko proizvajajo s pomočjo sinteze glutamata, ATP in amoniaka v reakciji:
glutamat + ATP + NH3 → glutamin + ADP + fosfat + H2O
Pojavljanje v naravi
Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.
Uporaba
Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese (leta 1883), vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.
Viri
- Glutamin - angleška Wikipedija
