Inzulin: Difference between revisions
No edit summary |
|||
| (15 intermediate revisions by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
Izraz '''INZULIN''' (tudi insulin) izhaja iz latinščine (latinsko insula pomeni otok). Kemijska formula inzulina je C<sub>254</sub>H<sub>377</sub>N<sub>65</sub>O<sub>75</sub>S<sub>6</sub>. | |||
Inzulin je ključni hormon (polipepidnega tipa) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga celice beta Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. | |||
== Uporaba inzulina == | |||
Človeški inzulin se razlikuje od govejega v treh aminokislinah, od svinjskega pa le v eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi izolacijskimi postopki iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetes]]a. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno. | |||
== Vrste inzulinskih preparatov == | |||
Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče preparate. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo inzuline na običajne (konvencionalne), ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (monokomponentne) inzuline in človeške (humane) inzuline. | |||
== Splošno o inzulinu == | |||
Vsi inzulinski preparati so v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U). | |||
Vsi | |||
Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku. | Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku. | ||
== | == Slikovno gradivo == | ||
* [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] (citirano 21.1.2010) (rdeče:''ogljik'', zeleno:''kisik'', modro:''dušik'', rožnato:''žveplo''; modro-rožnati trakovi označujejo skelet sestavljen iz zaporedja aminokislin)<br> | |||
* [http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem] (citirano 21.1.2010)<br> | |||
* [http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina] - ''zgradbi nista prikazani v enakem merilu'' (citirano 21.1.2010) | |||
== Viri == | |||
-http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin | * Sladkorna bolezen - priročnik za bolnike, Ljubljana: Učne delavnice,1987 | ||
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin Inzulin] na Wikipediji | |||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 14:49, 21 January 2010
Izraz INZULIN (tudi insulin) izhaja iz latinščine (latinsko insula pomeni otok). Kemijska formula inzulina je C254H377N65O75S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidnega tipa) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga celice beta Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo aminokisline. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih.
Uporaba inzulina
Človeški inzulin se razlikuje od govejega v treh aminokislinah, od svinjskega pa le v eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi izolacijskimi postopki iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik diabetesa. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.
Vrste inzulinskih preparatov
Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče preparate. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo inzuline na običajne (konvencionalne), ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (monokomponentne) inzuline in človeške (humane) inzuline.
Splošno o inzulinu
Vsi inzulinski preparati so v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U). Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.
Slikovno gradivo
- Struktura inzulina (citirano 21.1.2010) (rdeče:ogljik, zeleno:kisik, modro:dušik, rožnato:žveplo; modro-rožnati trakovi označujejo skelet sestavljen iz zaporedja aminokislin)
- Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem (citirano 21.1.2010)
- Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina - zgradbi nista prikazani v enakem merilu (citirano 21.1.2010)
Viri
- Sladkorna bolezen - priročnik za bolnike, Ljubljana: Učne delavnice,1987
- Inzulin na Wikipediji
