Asparaginska kislina: Difference between revisions
(New page: Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wi...) |
No edit summary |
||
| (One intermediate revision by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
Asparaginska kislina | Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo HO<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat. | ||
- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0. | - Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0. | ||
- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0) | - Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0) | ||
- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, | |||
- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljajo pa jo tudi kot zdravilo. Letno jo proizvedejo okrog 50 ton. | |||
- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri: | - Asparaginska kislina je pomembna tudi pri: | ||
*pridobivanju alanina; | |||
*pridobivanju alanina; alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline: asparaginska kislina -> alanin + CO<sub>2</sub> | |||
*izločanju amoniaka iz telesa | *izločanju amoniaka iz telesa | ||
Prav tako je | Prav tako je asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov. Japonski raziskovalci so npr. iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma ''Corynebacterium glutamicum'' – ATCC 21144. Ta morfološko heterogena kultura raste v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko kislino. | ||
Japonski raziskovalci so iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma | |||
Corynebacterium glutamicum – ATCC | |||
kislino. | |||
| Line 21: | Line 19: | ||
Kvasovke so sposobne izkoriščati | Kvasovke so sposobne izkoriščati več različnih anorganskih in organskih virov dušika, ki ga vključijo v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin raje izkoriščajo soli, ki se nato aktivno prenesejo v celico. Kvasovka ''Saccharomyces cerevisiae'', najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina. | ||
| Line 28: | Line 26: | ||
Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih | Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količinah in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata. Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije: | ||
Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid | O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>- + GC(O)NH<sub>3</sub><sup>+</sup> --> O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CONH<sub>3</sub><sup>+</sup> + GC(O)O | ||
(kjer sta GC(O) | (kjer sta GC(O)NH<sub>2</sub> in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina). | ||
| Line 38: | Line 36: | ||
Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz. | Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz. | ||
Kot živčni prenašalec | |||
== Kot živčni prenašalec == | |||
Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat. | Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat. | ||
Latest revision as of 08:26, 17 May 2010
Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[1] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.
- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.
- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)
- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljajo pa jo tudi kot zdravilo. Letno jo proizvedejo okrog 50 ton.
- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:
- pridobivanju alanina; alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline: asparaginska kislina -> alanin + CO2
- izločanju amoniaka iz telesa
Prav tako je asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov. Japonski raziskovalci so npr. iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma Corynebacterium glutamicum – ATCC 21144. Ta morfološko heterogena kultura raste v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko kislino.
Asparaginska kislina in metabolizem dušika
Kvasovke so sposobne izkoriščati več različnih anorganskih in organskih virov dušika, ki ga vključijo v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin raje izkoriščajo soli, ki se nato aktivno prenesejo v celico. Kvasovka Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina.
Vloga pri biosintezi drugih aminokislin
Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količinah in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata. Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:
O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ --> O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O
(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina).
Druge biokemijske vloge
Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.
Kot živčni prenašalec
Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.
Viri:
http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/1999_00/Aminokisl.pdf
http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf
http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparaginska_kislina
http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf
B. Rodney: Temelji Biokemije
