Albumini: Difference between revisions
Gregor.Zitko (talk | contribs) |
No edit summary |
||
| (16 intermediate revisions by one other user not shown) | |||
| Line 4: | Line 4: | ||
Poznamo več vrst albuminov, ki | Poznamo več vrst albuminov, ki se skupaj z globulini najpogosteje pojavljajo v 3 oblikah: | ||
'''serumski albumini''' - najdemo jih v krvni plazmi sesalcev | '''serumski albumini''' - najdemo jih v krvni plazmi sesalcev | ||
| Line 19: | Line 19: | ||
'''Človeški serumski albumin''' | '''Človeški serumski albumin''' | ||
Človeški serumski albumin(HSA) ([ | Človeški serumski albumin (HSA) ([http://www.pharmaceutical-technology.com/projects/chitose/images/2-albumin-molecule.jpg struktura molekule]) v človeku predstavlja 55-60 % vseh proteinov v krvni plazmi. Sestavlja ga polipeptidna veriga iz 585 aminokislinskih ostankov v obliki treh homolognih domen. Domene so med sabo povezane s 17 disulfidnimi vezmi, ki proteinu povečajo stabilnost. Veriga je pretežno (67 %) zvita v obliki α-vijačnice, pribl. 10 % je ß-strukture. Vsaka domena ima vsaj 2 dolga in en krajši zavoj. Molekulska masa znaša 66 kDa. Spada med najbolj hidrofilne plazemske proteine. Normalna koncentracija v krvi znaša 3,5-5,0 g/100 ml. | ||
'''Goveji serumski albumin''' | '''Goveji serumski albumin''' | ||
Goveji serumski albumin (BSA) ima podobno kot HSA molekulsko maso 66 kDa. Sestavlja ga 583 aminokislinskih ostankov, ki so zviti v tri homologne domene. Tudi tu so domene povezane s 17 disulfidnimi vezmi. | Goveji serumski albumin (BSA) ([http://www.pa.ibf.cnr.it/nabla/images/Bsa.gif struktura molekule]) ima podobno kot HSA molekulsko maso 66 kDa. Sestavlja ga 583 aminokislinskih ostankov, ki so zviti v tri homologne domene. Tudi tu so domene povezane s 17 disulfidnimi vezmi. | ||
Serumski albumini se sintetizirajo v jetrih kot preproalbumini z N- | Serumski albumini se sintetizirajo v jetrih kot preproalbumini z N-končno peptidno verigo, ki se odstrani v endoplazemskem retikulumu. Kot proalbumini potujejo v Golgijev aparat, kjer se odstrani še šest aminokislinskih ostankov, nato pa se izločijo v krvni obtok. | ||
'''Biološka vloga serumskih albuminov''' | '''Biološka vloga serumskih albuminov''' | ||
Serumski albumini so eni od najbolj raziskanih proteinov, saj jih lahko relativno enostavno izoliramo. Njihova funkcija je uravnavanje osmotskega tlaka in volumna krvi, pomembni pa so tudi kot transportni proteini, ker lahko nase vežejo različne ligande, npr. proste maščobne kisline, nekatere ione ( | Serumski albumini so eni od najbolj raziskanih proteinov, saj jih lahko relativno enostavno izoliramo. Njihova funkcija je uravnavanje osmotskega tlaka in volumna krvi, pomembni pa so tudi kot transportni proteini, ker lahko nase vežejo različne ligande, npr. proste maščobne kisline, nekatere ione (Ca<sup>2+</sup>, Zn<sup>2+</sup> in Cu<sup>2+</sup>), zdravila in nekatere droge. Zaradi te lastnosti se zelo uporabljajo v farmacevtski industriji. | ||
== Viri in literatura: == | == Viri in literatura: == | ||
Evgen Benedik: Vpliv katehinov na delovanje enterotoksinov, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Ljubljana, 2010 [http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_benedik_evgen.pdf] | 1.) Evgen Benedik: Vpliv katehinov na delovanje enterotoksinov, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Ljubljana, 2010 [http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_benedik_evgen.pdf] | ||
2.) Sylvia S. Mader: Human Biology, 10th edition, Mcgraw and Hill Companies, 2010 | |||
3.) Mostafa Rezaei-Tavirani in sod.: Conformational study of human serum albumin in pre-denaturation temperatures by differential scanning calorimetry, circular dichroism and UV spectroscopy, Faculty of Medicine, Medical University of Ilam, Iran, 2006 [http://www.ijpr.ir/?_action=articleInfo&article=643] | |||
4.) [http://www.wisegeek.com/topics/serum-albumin.htm What is albumin, Wisegeek] | |||
5.) http://www.zbirka.si/albumin/ | |||
[[Category: LEX]] | [[Category: LEX]] | ||
Latest revision as of 10:49, 11 January 2011
Albumini so skupina globularnih (kroglastih), največkrat nevtralnih ali rahlo bazičnih proteinov, ki so topni v vodi. Spadajo med enostavne oz. prave proteine, ki za razliko od sestavljenih ne vsebujejo neproteinskega dela.
Sestavljeni so iz aminokislinskih enot, povezanih v polipeptidno verigo. Značilno je, da imajo visoko vsebnost cisteina in nekaterih nabitih aminokislin. Molekulska masa albuminov je okrog 60 kDa.
Poznamo več vrst albuminov, ki se skupaj z globulini najpogosteje pojavljajo v 3 oblikah:
serumski albumini - najdemo jih v krvni plazmi sesalcev
ovoalbumini - so prisotni v jajčnem beljaku
laktoalbumini - so ene izmed beljakovin v mleku
Serumski albumini
Serumski albumini so albumini, ki jih najdemo v krvni plazmi vseh sesalcev, nosijo pa ime po vrsti sesalca, iz katerega so bili izolirani (npr. človeški, goveji, konjski, podganji,... serumski albumin).
Človeški serumski albumin
Človeški serumski albumin (HSA) (struktura molekule) v človeku predstavlja 55-60 % vseh proteinov v krvni plazmi. Sestavlja ga polipeptidna veriga iz 585 aminokislinskih ostankov v obliki treh homolognih domen. Domene so med sabo povezane s 17 disulfidnimi vezmi, ki proteinu povečajo stabilnost. Veriga je pretežno (67 %) zvita v obliki α-vijačnice, pribl. 10 % je ß-strukture. Vsaka domena ima vsaj 2 dolga in en krajši zavoj. Molekulska masa znaša 66 kDa. Spada med najbolj hidrofilne plazemske proteine. Normalna koncentracija v krvi znaša 3,5-5,0 g/100 ml.
Goveji serumski albumin
Goveji serumski albumin (BSA) (struktura molekule) ima podobno kot HSA molekulsko maso 66 kDa. Sestavlja ga 583 aminokislinskih ostankov, ki so zviti v tri homologne domene. Tudi tu so domene povezane s 17 disulfidnimi vezmi.
Serumski albumini se sintetizirajo v jetrih kot preproalbumini z N-končno peptidno verigo, ki se odstrani v endoplazemskem retikulumu. Kot proalbumini potujejo v Golgijev aparat, kjer se odstrani še šest aminokislinskih ostankov, nato pa se izločijo v krvni obtok.
Biološka vloga serumskih albuminov
Serumski albumini so eni od najbolj raziskanih proteinov, saj jih lahko relativno enostavno izoliramo. Njihova funkcija je uravnavanje osmotskega tlaka in volumna krvi, pomembni pa so tudi kot transportni proteini, ker lahko nase vežejo različne ligande, npr. proste maščobne kisline, nekatere ione (Ca2+, Zn2+ in Cu2+), zdravila in nekatere droge. Zaradi te lastnosti se zelo uporabljajo v farmacevtski industriji.
Viri in literatura:
1.) Evgen Benedik: Vpliv katehinov na delovanje enterotoksinov, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Ljubljana, 2010 [1]
2.) Sylvia S. Mader: Human Biology, 10th edition, Mcgraw and Hill Companies, 2010
3.) Mostafa Rezaei-Tavirani in sod.: Conformational study of human serum albumin in pre-denaturation temperatures by differential scanning calorimetry, circular dichroism and UV spectroscopy, Faculty of Medicine, Medical University of Ilam, Iran, 2006 [2]
