Dopamin: Difference between revisions
Jana Aupič (talk | contribs) (New page: '''Dopamin'''[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/Dopamine_chemical_structure.png]spada med med [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK11035/ biogene amine], in sicer med [ht...) |
Jana Aupič (talk | contribs) No edit summary |
||
| (One intermediate revision by the same user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Dopamin'''[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/Dopamine_chemical_structure.png]spada | '''Dopamin'''[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/Dopamine_chemical_structure.png]spada med [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK11035/ biogene amine], in sicer med [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kateholamini kateholamine], tj. derivate aminokisline tirozina. | ||
Je nevrotransmitor, ki aktivira dopaminske receptorje D1,D2,D3,D4 in D5. Dopamin nastaja v nadledvični žlezi in centralnem živčnem sistemu, večinoma v celicah substantie nigre in ventrotegmentalnega jedra, ki sta strukturi srednjih možganov. Dopamin je tudi nevrohormon, ki ga sprošča hipotalamus. Njegova glavna hormonska funkcija je inhibicija sproščanja prolaktina iz sprednjega režnja hipofize. | Je nevrotransmitor, ki aktivira dopaminske receptorje D1,D2,D3,D4 in D5. Dopamin nastaja v nadledvični žlezi in centralnem živčnem sistemu, večinoma v celicah substantie nigre in ventrotegmentalnega jedra, ki sta strukturi srednjih možganov. Dopamin je tudi [[nevrohormon]], ki ga sprošča hipotalamus. Njegova glavna hormonska funkcija je inhibicija sproščanja prolaktina iz sprednjega režnja hipofize. | ||
==Zgodovina== | ==Zgodovina== | ||
Prvič je bil sintetiziran leta 1910, njegovo vlogo v prenosu živčnega signala pa sta | Prvič je bil sintetiziran leta 1910, njegovo vlogo v prenosu živčnega signala pa sta prepoznala Arvid Carlsson in Nils-Åke Hillarp leta 1958. Carlssonu je bila leta 2000 podeljena Nobelova nagrada za raziskave o dopaminu in njegovi vlogi pri [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovi bolezni]]. | ||
==Biosinteza in metabolizem== | ==Biosinteza in metabolizem== | ||
Biosinteza[http://chem4513.pbworks.com/f/dopaminebiosynth.bmp] dopamina v telesu se začne z hidroksilacijo L-tirozina v [[L-DOPA|L-DOPO]] (L-dihidroksifenilalanin) preko [[tirozin hidroksilaze]], in nadaljuje z dekarboksilacijo L-DOPE, ki jo katalizira encim [[DOPA dekarboksilaza]]. V nekaterih živčnih celicah se sinteza nadaljuje do [[noradrenalina]] in [[adrenalina]], ki sta prav tako živčna prenašalca. V nevronih se dopamin po sintezi shranjuje v vezikle. | |||
Dopamin se prenaša po možganih po 4 glavnih dopaminergičnih poteh: | Dopamin se prenaša po možganih po 4 glavnih dopaminergičnih poteh: | ||
*Mezokortikalni | *Mezokortikalni | ||
| Line 10: | Line 10: | ||
*Nigrostriatni | *Nigrostriatni | ||
*Tuberoinfundibularni | *Tuberoinfundibularni | ||
Ko prenese živčni impulz se dopamin vrne v presinaptično celico, ter ponovno sodeluje pri prenosu signala ali pa ga [[ketoholamin-metil-transferaza]] razgradi v homovanilično kislino[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Homovanillic_acid.png]. Encimska razgradnja lahko poteče tudi v sinaptični reži, pri čemer sodeluje [[monoamin-oksidaza]]. | Ko prenese živčni impulz, se dopamin vrne v presinaptično celico, ter ponovno sodeluje pri prenosu signala ali pa ga [[ketoholamin-metil-transferaza]] razgradi v homovanilično kislino[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Homovanillic_acid.png]. Encimska razgradnja lahko poteče tudi v sinaptični reži, pri čemer sodeluje [[monoamin-oksidaza]]. | ||
Nezadostna tvorba dopamina v dopaminergičnih celicah, specifično v predelu substantie nigre, je vzrok simptomov Parkinsonove bolezni. Te med drugim blažijo tudi z L-DOPO, prekurzorjem dopamina, saj le-ta ne prehaja skozi krvnomožgansko pregrado. | Nezadostna tvorba dopamina v dopaminergičnih celicah, specifično v predelu substantie nigre, je vzrok simptomov Parkinsonove bolezni. Te med drugim blažijo tudi z L-DOPO, prekurzorjem dopamina, saj le-ta ne prehaja skozi krvnomožgansko pregrado. | ||
Dopamin ima molekulsko formulo | ==Kemijske in fizikalne lastnosti== | ||
Dopamin ima molekulsko formulo C<sub>8</sub>H<sub>11</sub>NO<sub>2</sub> in ime 4-(2-aminoetil)benzen-1,2-diol po IUPAC nomenklaturi, njegova molska masa je 153.18 g/mol, tali se pri 128<sup>o</sup>C in je topen v vodi. | |||
==Viri== | |||
*[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK11035/ Neuroscience.2nd edition,Sinauer Associates, Inc. 2001 ] | |||
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Dopamine Dopamine, Wikipedia] | |||
*[http://www.iscid.org/encyclopedia/Dopamine Dopamine, Iscid] | |||
*[http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:_XdZtk9kfBcJ:www.farma-drustvo.si/gradivo_p/Farmacevtska%2520kemija%2520IV/SEMINARJI/Simpatomimetiki.doc+sinteza+dopamina&cd=4&hl=sl&ct=clnk Simpatomimetiki:Učinkovine z delovanjem na adrenergični sistem, Ljubljana 2006.] | |||
[[Category:LEX]] | |||
Latest revision as of 23:18, 11 December 2010
Dopamin[1]spada med biogene amine, in sicer med kateholamine, tj. derivate aminokisline tirozina. Je nevrotransmitor, ki aktivira dopaminske receptorje D1,D2,D3,D4 in D5. Dopamin nastaja v nadledvični žlezi in centralnem živčnem sistemu, večinoma v celicah substantie nigre in ventrotegmentalnega jedra, ki sta strukturi srednjih možganov. Dopamin je tudi nevrohormon, ki ga sprošča hipotalamus. Njegova glavna hormonska funkcija je inhibicija sproščanja prolaktina iz sprednjega režnja hipofize.
Zgodovina
Prvič je bil sintetiziran leta 1910, njegovo vlogo v prenosu živčnega signala pa sta prepoznala Arvid Carlsson in Nils-Åke Hillarp leta 1958. Carlssonu je bila leta 2000 podeljena Nobelova nagrada za raziskave o dopaminu in njegovi vlogi pri Parkinsonovi bolezni.
Biosinteza in metabolizem
Biosinteza[2] dopamina v telesu se začne z hidroksilacijo L-tirozina v L-DOPO (L-dihidroksifenilalanin) preko tirozin hidroksilaze, in nadaljuje z dekarboksilacijo L-DOPE, ki jo katalizira encim DOPA dekarboksilaza. V nekaterih živčnih celicah se sinteza nadaljuje do noradrenalina in adrenalina, ki sta prav tako živčna prenašalca. V nevronih se dopamin po sintezi shranjuje v vezikle. Dopamin se prenaša po možganih po 4 glavnih dopaminergičnih poteh:
- Mezokortikalni
- Mezolimbični
- Nigrostriatni
- Tuberoinfundibularni
Ko prenese živčni impulz, se dopamin vrne v presinaptično celico, ter ponovno sodeluje pri prenosu signala ali pa ga ketoholamin-metil-transferaza razgradi v homovanilično kislino[3]. Encimska razgradnja lahko poteče tudi v sinaptični reži, pri čemer sodeluje monoamin-oksidaza.
Nezadostna tvorba dopamina v dopaminergičnih celicah, specifično v predelu substantie nigre, je vzrok simptomov Parkinsonove bolezni. Te med drugim blažijo tudi z L-DOPO, prekurzorjem dopamina, saj le-ta ne prehaja skozi krvnomožgansko pregrado.
Kemijske in fizikalne lastnosti
Dopamin ima molekulsko formulo C8H11NO2 in ime 4-(2-aminoetil)benzen-1,2-diol po IUPAC nomenklaturi, njegova molska masa je 153.18 g/mol, tali se pri 128oC in je topen v vodi.
![[1]](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/Dopamine_chemical_structure.png){kind=link}
![[2]](http://chem4513.pbworks.com/f/dopaminebiosynth.bmp){kind=link}
![[3]](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Homovanillic_acid.png){kind=link}