Glutamin: Difference between revisions
No edit summary |
|||
Line 3: | Line 3: | ||
== Osnovni podatki == | == Osnovni podatki == | ||
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče | [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče med 185ºC - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah: | ||
- Prosti L-glutamin | - Prosti L-glutamin |
Revision as of 23:19, 4 January 2010
Glutamin (Gln ali Q) je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.
Osnovni podatki
Glutamin (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče med 185ºC - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je C5H10N2O3, molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:
- Prosti L-glutamin
- Glutamin peptid
Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.
Pridobivanje
Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo sinteze glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:
Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O
Pojavljanje v naravi
Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.
Uporaba
Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.
Viri
- http://www.cenim.se/247-a.html
- http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine
- http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html