Fikoeritrin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
Line 2: | Line 2: | ||
== | == Delovanje == | ||
Fikoeritrin vsrkava [http://sl.wikipedia.org/wiki/Valovna_dol%C5%BEina valovne dolžine] iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maximum je pri '''560 nm''' – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. | Fikoeritrin vsrkava [http://sl.wikipedia.org/wiki/Valovna_dol%C5%BEina valovne dolžine] iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maximum je pri '''560 nm''' – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. | ||
Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Energija energije] lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza fotosintezo] in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8De_alge rdeče alge] v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne. | Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Energija energije] lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza fotosintezo] in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8De_alge rdeče alge] v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne. | ||
== Viri == | == Viri in literatura == | ||
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm | http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm | ||
Line 15: | Line 15: | ||
http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf | http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf | ||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] |
Revision as of 00:04, 5 January 2010
Fikoeritrin[1] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Tej, kot pomožna fotosintetska barvila usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo klorofil a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in modrozelenih cepljivkah, njihova značilna predstavnika sta modri fikocianin in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v tilakoidnih membranah.
Delovanje
Fikoeritrin vsrkava valovne dolžine iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maximum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.
Viri in literatura
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm
http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/index.html
http://znanost-gre-v-solo.biologija.org/gradiva-projekt/razno/Vilhar-Proteus-zelene-rastline.pdf
http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf