Inzulin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| Line 4: | Line 4: | ||
=== '''Uporaba inzulina''' === | === '''Uporaba inzulina''' === | ||
Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[ | Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno. | ||
=== '''Vrste inzulinov''' === | === '''Vrste inzulinov''' === | ||
Revision as of 14:58, 5 January 2010
Inzulin
Inzulin (tudi insulin), latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo aminokisline. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih.
Uporaba inzulina
Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik diabetesa. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.
Vrste inzulinov
Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.
Splošno o inzulinu
Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U) Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.
Dodatne povezave (slike)
-Struktura inzulina
(rdeči:ogljik, zelen:kisik, moder:dušik, rožnato:žveplo; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)
-Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem
-Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina
Viri
-Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana
