Spermin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
Line 10: | Line 10: | ||
Njegovo ime po JUPAC-u je: N.N'bis(3-aminopropil)-1,4-butandiamin, molekulska formula C<font size="1">10</font>H<font size="1">26</font>N<font size="1">4</font>, njegova molska masa pa 202.34 g/mol. Tali se že pri 29 °C in zavre pri 130 °C | Njegovo ime po JUPAC-u je: N.N'bis(3-aminopropil)-1,4-butandiamin, molekulska formula C<font size="1">10</font>H<font size="1">26</font>N<font size="1">4</font>, njegova molska masa pa 202.34 g/mol. Tali se že pri 29 °C in zavre pri 130 °C | ||
Zgodovina spermina: | Zgodovina spermina: |
Revision as of 10:10, 6 January 2010
Spermin
Spermin (ang. Spermine) je polibazični amin, ki je prisoten v vseh evkariontskih celicah. Med drugim ga najdemo v človeški spermi, ribosomih in kot bistven dejavnik rasti v nekaterih bakterijah. Tesno je povezan z nukleinskimi kislinami (sodeluje pri transportu nukleinskih kislin) domneva pa se, da je njegova funkcija tudi stabilizacija spiralne strukture - zlasti pri virusih.
Specifikacije spermina:
Njegovo ime po JUPAC-u je: N.N'bis(3-aminopropil)-1,4-butandiamin, molekulska formula C10H26N4, njegova molska masa pa 202.34 g/mol. Tali se že pri 29 °C in zavre pri 130 °C
Zgodovina spermina:
Spermin je prvič opisal Anton van Leeuwenhoek, že leta 1678, sedanje ime pa sta vpeljala nemška kemika Ladenburg in Abel leta 1888. Pa vendar pravilna struktura spermina ni bila določena vse do leta 1926 istočasno v Angliji (znanstveniki: Dudley, Rosenheim, in Starling) ter Nemčiji (Wrede).
Slika: [[1]]
Literatura:
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/katalogznanj/vsebina/s/son_spe.htm