Sladkorna bolezen tipa I in II

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus), je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali odpora proti njegovemu delovanju. Bolezen se kaže kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Obstajata dva tipa sladkorne bolezni, tip 1 in tip 2 ter hiperglikemija med nosečnostjo. Sladkorna bolezen tipa 1 se po navadi pojavi pri otrocih in odraslih pred 30 letom starosti, sladkorna bolezen tipa 2 pa je posledica vedno slabšega delovanja celic beta in omejene sposobnosti telesnih celic za uporabo inzulina.

Inzulin [[1]]

Je edini hormon v telesu, ki povzroča znižanje glukoze v krvi (hipoglikemijo). Tvori se v β-celicah Langerhansovih otočkov v repu trebušne slinavke (pankreasa). Vseskozi se izloča v kri, njegova količina pa se spreminja glede na potrebe v telesu. Za zdravljenje sladkorne bolezni je bil prvič uporabljen leta 1922. Včasih so ga pridobivali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes pa neki bakteriji ali v celice kvasa z genetskim inženiringom vsilijo, da ga izdeluje in nato izcedek očistijo. Tako pridobljeni inzulin je povsem enak človeškemu in ga imenujemo humani inzulin.

Sladkorna bolezen tipa I [[2]]

Je posledica popolnega pomanjkanja inzulina. Verjetno dejavniki iz okolja (virusi, stres, prehrana v otroštvu...) povzročijo spremembo v imunskem sistemu, kar vodi v samouničenje celic beta. Bolezen ima ponavadi buren začetek, vendar pa izbruhne šele ko je prisotnih manj kot 10% delujočih celic beta. Glavni povzročitelj bolezni še ni znan.

Zdravljenje:

Pri bolnikih s tipom 1 je inzulin nujen in najpomembnejši za uspešno obvladovanje te bolezni. Obstaja nekaj neželenih učinkov zdravljenja, med katerimi pa je najpomembnejša hipoglikemija. To stanje lahko po navadi sami rešimo tako, da zaužijemo neko obliko sladkorja (sladkarije, kozarec soka...). Obstaja veliko različnih inzulinskih pripravkov, ki omogočajo njegovo uporabo na različne predpisane načine. Vsi ti načini vključujejo vnos inzulina pod kožo z injekcijo, saj če bi ga vnesli v telo skozi usta, bi ga namreč želodčna kislina razgardila in s tem preprečila njegovo delovanje. Injiciranje inzulina pod kožo pa obide želodec in omogoči, da inzulin v telesu deluje.

Sladkorna bolezen tipa II

Pri tem tipu najprej pride do zmanjšanje občutljivosti tkiv (mišice, jetra) za inzulin, kar je podedovano ali pa pridobljeno (pasivni življenjski slog, debelost). Trebušna slinavka to neobčutljivost premosti z pospešenim izločanjem inzulina, kar jo postopoma izčrpa. Pri tem se količina inzulina močno znižuje, hkrati pa pride do prekomernega vnosa glukoze iz jeter.

Zdravljenje

Prvi korak k urejanju sladkorne bolezni tipa 2 je, da se začnemo zdravo prehranjevati in več gibati, zato je pri bolnikih s prekomerno težo zmanjšanje le te nujno. Ko samo s temi ukrepi ne moremo več ustrezno obvladovati krvnega sladkorja, je potrebno dodatno zdravljenje s peroralnimi antidiabetiki (POAD) in/ali inzulinom.

Značilnosti

Znaki in dejavniki tveganja

Pri obeh tipih sladkorne bolezni se raven krvnega sladkorja zviša in lahko povzroči simptome, kot so [[3]]:
• žeja
• pogosto uriniranje (pretirano močenje)
• utrujenost
• zamegljen vid
• izguba telesne teže
• zmanjšana odpornost

Akutni zapleti:

- Hipoglikemijo (stanje znižane koncentracije sladkorja v krvi) povzroči:
• prevelika doza inzulina ali tablet
• prevelika telesna aktivnost
• premalo hrane oziroma opuščen obrok
• pitje alkohola na prazen želodec
• včasih pravi vzrok ni znan

- Hiperglikemijo (stanje zvišane vrednosti koncentracije sladkorja v krvi) povzroči:
• premalo inzulina,
• preveč hrane,
• prehlad ali kakšno drugo obolenje.

Viri:

- http://www.naravnibotox.com/images/glukoza.jpg
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Insulin.jpg
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Sladkorna_bolezen
- http://www.novonordisk.si/documents/promotion_page/document/diab.asp
- http://www.diabetes-zveza.si/definicija_sladkorne.php