Pektin: Difference between revisions
Sandra.volc (talk | contribs) (New page: '''Pektin'''[http://www.food-info.net/images/pectin.jpg] je visokomolekularna spojina iz 20-100 molekul galakturonske kisline, ki so deloma ali popolnoma zaestrene z metanolom. V obliki pr...) |
Sandra.volc (talk | contribs) No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Pektin'''[http://www.food-info.net/images/pectin.jpg] je visokomolekularna spojina iz 20-100 molekul galakturonske kisline, ki so deloma ali popolnoma zaestrene z metanolom. V obliki protopektina je zelo razširjen v rastlinskem svetu in je glavna sestavina osrednje lamele. Razkrajajo | '''Pektin'''[http://www.food-info.net/images/pectin.jpg] je visokomolekularna spojina iz 20-100 molekul galakturonske kisline, ki so deloma ali popolnoma zaestrene z [http://en.wikipedia.org/wiki/Methanol metanolom]. V obliki protopektina je zelo razširjen v rastlinskem svetu in je glavna sestavina osrednje lamele. Razkrajajo ga številni mikroorganizmi iz rodov Erwinia, Xanthomonas, askomiceta Byssoclamys fulva. Leta 1825 ga je Henri Braconnot prvič izoliral in opisal. Na tržišču pa se je najprej pojavil kot tekoči ekstrakt, danes pa zaradi lažjega shranjevanja in rokovanja kot suhi protein. Pridobivajo ga večinoma z ekstrakcijo iz jabolk in plodov citrusov. | ||
Poznamo tri večje | |||
Pektin lahko tvori gele, ki nastanejo različno hitro in po različnih postopkih. Na sposobnost geliranja vplivajo temperatura, tip pektina, stopnja esterifikacije in amidiranja, pH, sladkorji, ostali topljenci in kalcij. Optimalna stopnja esterifikacije pektina za tvorbo dobrega gela je 5%. | Uporablja se v terapiji kot [http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Strokovna%20podroƒja/zdravstvo/Farmakognozija/ucinki/emoliens.html emoliens] in [http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Strokovna%20podro%C6%92ja/zdravstvo/Farmakognozija/ucinki/antidiaroik.html antidiaroik], v farmacevtski tehnologiji, kozmetični industriji, predvsem pa v prehrambeni industriji, kjer se uporablja kot gelirno sredstvo v marmeladah, slaščicah, kot stabilizator v sadnih sokovih, mlečnih napitkih in kot dietna vlaknina. Zaradi demulcentnega delovanja pa se uporablja tudi v pripravkih za boleče grlo. Pektin in rastlinske smole pomagajo pri vsrkavanju hranilnih snovi v tankem črevesu. Ker je neprebavljiv polisaharid, prehaja v človeško črevo bolj ali manj v nespremenjeni obliki. Pektinolitične mikroorganizme pa najdemo tudi v vampu prežvekovalcev. | ||
Pektin deluje emolientno, mucilaginozno, antidiaroično, znižujeje raven krvnega [[holesterol]]a, zavira razvoj tumorjev, veže težke kovine, v debelem črevesju ga črevesne bakterije razgradijo in pri tem se sprostijo kratko verižne maščobne kisline, ki dobro vplivajo na zdravje. | Poznamo tri večje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pektin#Kemijska_zgradba_in_lastnosti pektinske skupine]: homogalakturonani, ramnogalakturonani 1 in ramnogalakturonani 2. | ||
Največ pektina vsebujejo jabolka, slive, kosmulje, pomaranče in drugi citrusi, malo pa ga je v češnjah, grozdju, jagodah,... | Pektin lahko tvori gele, ki nastanejo različno hitro in po različnih postopkih. Na sposobnost geliranja vplivajo temperatura, tip pektina, stopnja esterifikacije in amidiranja, pH, sladkorji, ostali topljenci in kalcij. | ||
Optimalna stopnja esterifikacije pektina za tvorbo dobrega gela je 5%. | |||
Pektin deluje emolientno, mucilaginozno, antidiaroično, znižujeje raven krvnega [[holesterol]]a, zavira razvoj tumorjev, veže težke kovine, v debelem črevesju ga črevesne bakterije razgradijo in pri tem se sprostijo kratko verižne [[maščobne kisline]], ki dobro vplivajo na zdravje. | |||
Največ pektina vsebujejo jabolka, slive, kosmulje, pomaranče in drugi [http://www.kulinarika.net/slikezacimbe/300017-4.jpg citrusi], malo pa ga je v češnjah, grozdju, jagodah,... | |||
Glavna vira za pridobivanje pektina sta jabolčni tropin in lupine citrusov. | Glavna vira za pridobivanje pektina sta jabolčni tropin in lupine citrusov. | ||
== Viri | == Viri == | ||
| Line 19: | Line 22: | ||
Pektin.(online).(citirano 29. 12. 2011). Dostopno na URL naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pektin | Pektin.(online).(citirano 29. 12. 2011). Dostopno na URL naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pektin | ||
== Zunanje povezave == | |||
[http://www.food-info.net/images/pectin.jpg Prikaz molekule pektina, Food info] | |||
[http://en.wikipedia.org/wiki/Methanol Methanol, Wikipedia] | |||
[http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Strokovna%20podroƒja/zdravstvo/Farmakognozija/ucinki/emoliens.html Emoliens, CPI] | |||
[http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Strokovna%20podro%C6%92ja/zdravstvo/Farmakognozija/ucinki/antidiaroik.html Antidiaroik, CPI] | |||
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Pektin#Kemijska_zgradba_in_lastnosti Kemijska zgradba in lastnosti pektinske skupine, Wikipedia] | |||
[http://www.kulinarika.net/slikezacimbe/300017-4.jpg Fotografija citrusov, Kulinarika] | |||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 10:20, 3 January 2012
Pektin[1] je visokomolekularna spojina iz 20-100 molekul galakturonske kisline, ki so deloma ali popolnoma zaestrene z metanolom. V obliki protopektina je zelo razširjen v rastlinskem svetu in je glavna sestavina osrednje lamele. Razkrajajo ga številni mikroorganizmi iz rodov Erwinia, Xanthomonas, askomiceta Byssoclamys fulva. Leta 1825 ga je Henri Braconnot prvič izoliral in opisal. Na tržišču pa se je najprej pojavil kot tekoči ekstrakt, danes pa zaradi lažjega shranjevanja in rokovanja kot suhi protein. Pridobivajo ga večinoma z ekstrakcijo iz jabolk in plodov citrusov.
Uporablja se v terapiji kot emoliens in antidiaroik, v farmacevtski tehnologiji, kozmetični industriji, predvsem pa v prehrambeni industriji, kjer se uporablja kot gelirno sredstvo v marmeladah, slaščicah, kot stabilizator v sadnih sokovih, mlečnih napitkih in kot dietna vlaknina. Zaradi demulcentnega delovanja pa se uporablja tudi v pripravkih za boleče grlo. Pektin in rastlinske smole pomagajo pri vsrkavanju hranilnih snovi v tankem črevesu. Ker je neprebavljiv polisaharid, prehaja v človeško črevo bolj ali manj v nespremenjeni obliki. Pektinolitične mikroorganizme pa najdemo tudi v vampu prežvekovalcev.
Poznamo tri večje pektinske skupine: homogalakturonani, ramnogalakturonani 1 in ramnogalakturonani 2. Pektin lahko tvori gele, ki nastanejo različno hitro in po različnih postopkih. Na sposobnost geliranja vplivajo temperatura, tip pektina, stopnja esterifikacije in amidiranja, pH, sladkorji, ostali topljenci in kalcij.
Optimalna stopnja esterifikacije pektina za tvorbo dobrega gela je 5%.
Pektin deluje emolientno, mucilaginozno, antidiaroično, znižujeje raven krvnega holesterola, zavira razvoj tumorjev, veže težke kovine, v debelem črevesju ga črevesne bakterije razgradijo in pri tem se sprostijo kratko verižne maščobne kisline, ki dobro vplivajo na zdravje. Največ pektina vsebujejo jabolka, slive, kosmulje, pomaranče in drugi citrusi, malo pa ga je v češnjah, grozdju, jagodah,... Glavna vira za pridobivanje pektina sta jabolčni tropin in lupine citrusov.
Viri
Strgar, J (prevod in priredba). Biologija. Tržič: Učila International, 2002. Tematski leksikoni. ISBN 961-233-424-2
Likar, M. Mikrobiologija. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987. Leksikoni Cankarjeve založbe. ISBN 86-361-0369-X
Pektin.(online).(citirano 29. 12. 2011). Dostopno na URL naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pektin
Zunanje povezave
Prikaz molekule pektina, Food info
![[1]](http://www.food-info.net/images/pectin.jpg){kind=link}
