Agaroza: Difference between revisions
From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: :'''Agaroza''' je polisaharid, ki je sestavljen n-dimerov ß-D-glaktoze in 3,6-anhidro-α-L-galaktopiranoze. Uporablja se v elektroforeznih metodah za ločevanje bioloških makromoleku...) |
No edit summary |
||
Line 1: | Line 1: | ||
:'''Agaroza''' je polisaharid, ki je sestavljen n-dimerov ß-D-glaktoze in 3,6-anhidro-α-L-galaktopiranoze. | :'''Agaroza''' je [[polisaharid]], ki je sestavljen n-dimerov ß-D-glaktoze in 3,6-anhidro-α-L-galaktopiranoze. [http://http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/ca/Agarose_polymere.png skica molekule] | ||
Uporablja se v [[elektroforeznih metodah]] za ločevanje bioloških makromolekul po velikosti, predvsem velikih [[proteinov]] – kot so [[nukleinske kisline]] v [[DNA]], ker se le-te na poliakrilamidnem gelu »zataknejo« zaradi svoje velikosti. | Uporablja se v [[elektroforeznih metodah]] za ločevanje bioloških makromolekul po velikosti, predvsem velikih [[proteinov]] – kot so [[nukleinske kisline]] v [[DNA]], ker se le-te na poliakrilamidnem gelu »zataknejo« zaradi svoje velikosti. | ||
:Agaroza skupaj z agaropektinom tvori agar, ki ga lahko izoliramo iz rdečih morskih alg kot sta Gelidium in Gracillaria, | :Agaroza skupaj z agaropektinom tvori agar, ki ga lahko izoliramo iz rdečih morskih alg kot sta Gelidium in Gracillaria, in ima zelo široko uporabo; v kulinariki kot nadomestilo za živalsko želatino, v laboratorijih kot gojišče za bakterije, glive ter ostale mikroorganizme. | ||
in ima zelo široko uporabo; v kulinariki kot nadomestilo za živalsko želatino, v laboratorijih kot gojišče za bakterije, glive ter ostale mikroorganizme. | Agarozni gel je odkrila Fannie Hesse leta 1882, v laboratoriju kjer je Koch preučeval rast bakterij na različnih gojiščih. | ||
Ta je nadomestil gojišča iz želatine, mesa, kruha, krompirja… ker ima boljše fizične lastnosti; je čistejši od želatine, omogoča inkubacijo kultur pri visokih temperaturah, je odporen na večino metaboličnih [[encimov]] [[prokariont]]skih organizmov. [http://books.google.si/books?id=nuCT5RVToN4C&dq=agarose&hl=sl&source=gbs_navlinks_s] | |||
:Agaroza ima molekulsko formulo C<sub>12</sub>H<sub>18</sub>O<sub>9</sub> in molekulsko maso 306,46 Da. Nahaja se v trdnem stanju, ki je bele do rumenkaste barve in brez vonja. Stali se pri 88 °C, medtem ko se gel stali pri 850 °C in tako omogoča gojenje kultur tudi pri visokih temperaturah. | |||
:Agaroza ima molekulsko formulo | ---- | ||
ki je bele do rumenkaste barve in brez vonja. Stali se pri 88 °C, medtem ko se gel stali pri 850 °C in tako omogoča gojenje kultur tudi pri visokih temperaturah. | == Viri == | ||
*[http://books.google.si/books?id=nuCT5RVToN4C&dq=agarose&hl=sl&source=gbs_navlinks_s Stanley J. Essentials of Immunology & Serology, stran 185] | |||
*[http://de.wikipedia.org/wiki/Agarose Agaroza, Wikipedija (de)] | |||
*[http://www.labnews.co.uk/features/history-of-the-agar-plate/ History of the agar plate] | |||
*[http://www.wisegeek.com/what-is-agarose-gel.htm Agarozni gel] | |||
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Agar Agaroza, Wikipedija (en)] | |||
== Zunanje povezave == | |||
*[http://www.enotes.com/agar-agarose-reference/agar-agarose Agar in agaroza] | |||
*[http://students.washington.edu/uwfarm/2011/02/10/food-science-2-0-fragments-of-heredity/ Agarozna gelska elektroforeza] | |||
[[ Category:LEX ]] |
Revision as of 10:53, 19 December 2012
- Agaroza je polisaharid, ki je sestavljen n-dimerov ß-D-glaktoze in 3,6-anhidro-α-L-galaktopiranoze. skica molekule
Uporablja se v elektroforeznih metodah za ločevanje bioloških makromolekul po velikosti, predvsem velikih proteinov – kot so nukleinske kisline v DNA, ker se le-te na poliakrilamidnem gelu »zataknejo« zaradi svoje velikosti.
- Agaroza skupaj z agaropektinom tvori agar, ki ga lahko izoliramo iz rdečih morskih alg kot sta Gelidium in Gracillaria, in ima zelo široko uporabo; v kulinariki kot nadomestilo za živalsko želatino, v laboratorijih kot gojišče za bakterije, glive ter ostale mikroorganizme.
Agarozni gel je odkrila Fannie Hesse leta 1882, v laboratoriju kjer je Koch preučeval rast bakterij na različnih gojiščih. Ta je nadomestil gojišča iz želatine, mesa, kruha, krompirja… ker ima boljše fizične lastnosti; je čistejši od želatine, omogoča inkubacijo kultur pri visokih temperaturah, je odporen na večino metaboličnih encimov prokariontskih organizmov. [1]
- Agaroza ima molekulsko formulo C12H18O9 in molekulsko maso 306,46 Da. Nahaja se v trdnem stanju, ki je bele do rumenkaste barve in brez vonja. Stali se pri 88 °C, medtem ko se gel stali pri 850 °C in tako omogoča gojenje kultur tudi pri visokih temperaturah.
Viri
- Stanley J. Essentials of Immunology & Serology, stran 185
- Agaroza, Wikipedija (de)
- History of the agar plate
- Agarozni gel
- Agaroza, Wikipedija (en)