User:Blaž Zdovc: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
Line 3: Line 3:
'''
'''
''Splošno''
''Splošno''


Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10.  
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10.  




Line 12: Line 10:


Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju.  
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju.  





Revision as of 16:08, 6 January 2013

Citozin

Splošno

Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10.


Zgodovina

Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju.


Pomen za organizem

Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo



Viri: http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm

http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine

http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf