Histidin

HISTIDIN

HISTIDIN

Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah.

---

LASTNOSTI HISTIDINA

Ime :Histidin

Okrajšava: His

Značilnost: imidazolni obroč

Atomi v aminok. preostanku: N,N

Funkcionalna. skupina v aminok. preostanku: amino

Stanje funkcionalne skupine pri pH=7: -NH+=

Polarnost aminok. preostanka: + bazična

pH: 7.6

pKa funkcion. skupine: *6.00

pKa karboksilne skupine: 1.82

pKa amino skupine: 9.17

M aminok. preostanka: 81+1

M celotne molek.: 154+3

Histidin (H, His)

Mr=154+3, pI=7.6, pK=(*6.00,1.82,9.17)

---

Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo. Proces nastanka beljakovin v organizmu poteka s prevajanjem informacijske RNK (mRNK). mRNK služi kot matrica za nastanek polipeptidne verige. Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove.

Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin. Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin. Bakterije, ki izločajo omenjeni encim, se nahajajo v morski vodi ter v prebavilih in škrgah živih rib.

• histidinemija (histidinemia; Histidinämie) je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze..

• histidinski operon (histidine operon; Histidin-Operon) je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina.

• aminokisline (amino acid; Aminosäure) so dušične organske spojine, ki s polimerizacijo tvorijo proteine. V naslednji tabeli je navedenih vseh 20 aminokislin z njihovimi okrajšavami in kodoni.

---

Biosinteza histamina

1. Histidin

2. histidin dekarbokilaza

3. histamin

BIOSINTEZA IN BIOTRANSFORMACIJA HISTAMINA Histamin (4(5)-(2-aminoetil) imidazol) je fiziološko aktivni biogeni amin. Biosinteza histamina poteka z dekarboksilacijo histidina (nabita polarna aminokislina) pod katalitičnim vplivom encima histidin dekarboksilaze, ki je odvisen od koencima PLP (piridoksal-5'- fosfat) (2). Pri fiziološkem pH je histamin v monokationski obliki, ki je sposobna vezave na receptorje. V celicah je z elektrostatskimi silami vezan na protein heparin (3). Intravensko vbrizgani histamin hitro izgine iz obtoka in se v nekaj minutah pojavi skoraj v vseh tkivih kot presnovek. Presnova histamina poteka po dveh glavnih poteh: z oksidativno deaminacijo in z metilacijo na obroču. Prisotnost dveh poti razgradnje je prilagoditev, ki v primeru začasne ustavitve delovanja ene poti omogoča razgradnjo histamina po drugi poti. Obkrajni histamin se presnavlja z deaminacijo in metilacijo, histamin v možganih pa se večinoma biotransformira z metilacijo.

---

L-histadin se uporablja za športno prehrano:

http://prehrana.trener.si/aminokisline

http://www.moja-lekarna.com/p-1646-gogo-vitamini-cink.aspx

http://www.fit-shop.si/index.php?id_izd=113

http://www.fit-life.si/index.php?

http://www.sportna-prehrana.si/index.php?c=67&id=25&p=artikl

http://www.flexshop.si/muscletech-anabolic-halo-p-265.html

---

VIRI

http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biotehn/AminoKsl.pdf

http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina

http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1381-CNB_avgust.pdf

http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=1805

http://atom.uni-mb.si/~ukelaborg/StropnikPedagosko/Biokemija/MdcPodplSt/MdcPodpProt.pdf

http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/katalogznanj/vsebina/a/alt_ami.htm#histidin

http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf

http://www.dsb.biologija.org/vpr/2-biok-aminok.rtf

http://images1.wikia.nocookie.net/novebiologije/images/e/e2/101px-L-histidine-skeletal.png

http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/a6f44db0ba4f8b8a33e677525acfdfb5.pdf

http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr04_4_01.pdf