Biogeneza in delovanje spliceosomske komponente U1

Biogeneza U1 snRNP

Začetek sinteze je v jedru, kjer se gen RNU1-1 prepiše v pre-U1 snRNA, ki ima poleg osnovnega ogrodja še 50 nukleotidov na 3' koncu. V Cajalovem telescu se nato sestavi eksportni kompleks, saj se mora pre-U1 snRNA prenesti v citosol za uspešno dodajanje Sm jedra, ki je del funkcionalnega U1 snRNP. Eksportni kompleks se na takšno RNA veže s prepoznavo 7-meteilgvanozinske kape.

V citoplazmi eksportni kompleks ob vezavi U1-70K razpade in se s pomočjo SMN kompleksa, katerega ključni del je SMN (angl. survival motor neuron protein) doda Sm jedro. Pravilno sestavljeno Sm jedro prepozna eksonukleaza TOE1, ki odcepi končnih 50 nukleotidov na 3' koncu. Ta korak služi kot "kontrola kvalitete", saj lahko le pravilno sestavljeni snRNP nadaljujejo pot v procesu. Sledi hipermetilacija v 2,2,7-trimetilgvanozinsko kapo (TMG kapo), ki poteče s pomočjo proteina z metiltransferazno domeno.

Sm jedro in TMG kapa predstavljata jedrni lokalizacijski signal, na katerega se lahko veže jedrni importni kompleks, ki celotno snRNP prenese nazaj v jedro. Le-ta v jedru razpade, da se lahko na snRNP vežejo še U1-specifični proteini, kot sta U1-A in U1-C, ter potečejo še končne post-translacijske modifikacije. Tako je U1 snRNP pripravljena, da se z drugimi komponentami veže v spliceosom.

povezava do slike, ki opisuje proces (stran 4 v članku)