Kreatin

Kreatin

Kreatin je telesu lastna dušikova organska kislina (skica molekule). Gre za aminokislinski derivat, ki lahko v telesu nastane iz treh aminokislin: arginin, glicin in metionin.

Kreatin ima pomembno vlogo v energijskem metabolizmu. Sintetizira se v jetrih, ledvicah in trebušni slinavki, lahko pa ga pridobimo tudi s hrano. Prenaša se s krvjo do srca, možganov in mišic, ker se uporablja za sintezo fosfokreatina (pot sinzteze kreatina).
V telesu se nahaja predvsem v mišičnem tkivu skeletnih mišic (95%), kjer sodeluje v anaerobnem alaktatnem oz. ATP-PCr sistemu, za zagotavljanje energije za delovanje mišic. Preostalih 5% se nahaja v možganih, jetrih in ledvicah.
40% zalog kreatina predstavlja prosti kreatin, ostalih 60% pa je shranjenega v obliki kreatin fosfata, ki se razcepi, ko v mišici zmanjka ATP-ja. Kreatin prav tako pospešuje sintezo mišičnih beljakovin (aktina in miozina), kar še povečuje sposobnost mišice, da opravlja fizično delo.

Kratin je priporočljiv predvsem za športnike, ki imajo kratke in intenzivne treninge. Namenjen je namreč povečanju eksplozivnosti in moči.
Ob dokazanem pomanjkanju kreatina ali pri hujšem stresu in poškodbah pa je v uporabi tudi za terapevtske namene. Kreatin v obliki dopolnila poveča tako koncentracijo kreatina kot tudi fosfokreatina v skeletni mišici, hkrati pa vzdržuje količino energije, ki je na voljo skeletnim mišicam med intenzivno vadbo.

Molekulska formula kreatina je C4H9N3O2.

Viri

[1]
[2]
[3]
Clinical Applications of Creatine Supplementation on Paediatrics, by: Evangeliou, Athanasios; Vasilaki, Konstantina; Karagianni, Paraskevi; Nikolaidis, Nikolaos. Current Pharmaceutical Biotechnology, Nov2009, Vol. 10 Issue 7, p683-690

Zunanje povezave

[4]
[5]
[6]
[7]