Albumini

Albumini so skupina globularnih (kroglastih), največkrat nevtralnih ali rahlo bazičnih proteinov, ki so topni v vodi. Spadajo med enostavne oz. prave proteine, ki za razliko od sestavljenih ne vsebujejo neproteinskega dela.

Sestavljeni so iz aminokislinskih enot, povezanih v polipeptidno verigo. Značilno je, da imajo visoko vsebnost cisteina in nekaterih nabitih aminokislin. Molekulska masa albuminov je okrog 60 kDa.

Poznamo več vrst albuminov, ki pa se najpogosteje pojavljajo v 3 oblikah:

serumski albumini - najdemo jih v krvni plazmi sesalcev

ovoalbumini - so prisotni v jajčnem beljaku

laktoalbumini - so ene izmed beljakovin v mleku

Serumski albumini

Serumski albumini so albumini, ki jih najdemo v krvni plazmi vseh sesalcev, nosijo pa ime po vrsti sesalca, iz katerega so bili izolirani (npr. človeški, goveji, konjski, podganji,... serumski albumin).

Človeški serumski albumin

Človeški serumski albumin (HSA)(skica molekule [1] v človeku predstavlja 55-60% vseh proteinov v krvni plazmi. Sestavlja ga polipeptidna veriga iz 585 aminokislinskih ostankov v obliki treh homolognih domen. Domene so med sabo povezane s 17 disulfidnimi vezmi, ki proteinu povečajo stabilnost. Polipeptidna veriga je pretežno (67%) zvita v obliki α-vijačnice, pribl. 10% je ß-strukture. Vsaka domena ima vsaj 2 dolga in en krajši zavoj. Molekulska masa znaša 66 kDa. Spada med najbolj hidrofilne plazemske proteine. Normalna koncentracija v krvi znaša 3,5-5,0 g/100 ml.

Goveji serumski albumin

Goveji serumski albumin (BSA) ima podobno kot HSA molekulsko maso 66 kDa. Sestavlja ga 583 aminokislinskih ostankov, ki so zviti v tri homologne domene. Tudi tu so domene povezane s 17 disulfidnimi vezmi.

Serumski albumini se sintetizirajo v jetrih kot preproalbumini z N-terminalno peptidno verigo, ki se odstrani v endoplazemskem retikulumu. Kot proalbumini potujejo v Golgijev aparat, kjer se odstrani še šest aminokislinskih ostankov, nato pa se izločijo v krvni obtok.

Biološka vloga serumskih albuminov

Serumski albumini so eni od najbolj raziskanih proteinov, saj jih lahko relativno enostavno izoliramo. Njihova funkcija je uravnavanje osmotskega tlaka in volumna krvi, pomembni pa so tudi kot transportni proteini, ker lahko nase vežejo različne ligande, npr. proste maščobne kisline, nekatere ione (Ca2+, Zn2+ in Cu2+), zdravila in nekatere droge. Zaradi te lastnosti se zelo uporabljajo v farmacevtski industriji.

Viri in literatura:

Evgen Benedik: Vpliv katehinov na delovanje enterotoksinov, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Ljubljana, 2010 [2]

Sylvia S. Mader: Human Biology, 10th edition, Mcgraw and Hill Companies, January 2010

Mostafa Rezaei-Tavirani idr: Conformational Study of Human Serum Albumin in Pre-denaturation Temperatures by Differential Scanning Calorimetry, Circular Dichroism and UV Spectroscopy, Faculty of Medicine, Medical University of Ilam, Iran, 2006 [3]

What is albumin, Wisegeek [4]

[5]