Integrin

Integrin[1] je transmembranski protein in obligatorni heterodimer[2], ki je sestavljen iz dveh podenot α in β. Integrini so eni izmed CAM[3] in so odvisni od kalcija. So receptorji[4], ki posredujejo pritrditev celic na tkiva, ki ga obdajajo.  To so lahko druge celice ali zunajcelični matriks (ECM). Integrini imajo tudi pomembno vlogo signalizacije v celici (opredelitev celične oblike), mobilnosti in uravnavanju celičnega cikla.

Značilno je, da receptorji obvestijo celico molekule v svojem okolju in celice se odzovejo. Integrini ne le opravljajo te zunanje-notranje signalizacije, ampak delujejo tudi na način od znotraj navzven. Tako pretvarjajo informacije ECM v celico, kot tudi razkrivajo status celice na zunaj, ki omogoča hitro in prožno odzivanja na spremembe v okolju (npr., omogočanje strjevanje krvi po krvnih ploščicah).

Integrini sodelujejo z drugimi beljakovinami, kot so kadherini, adhezijske molekule celice in selektini. Poskrbijo za interakcijo in komunikacijo med dvema celicama ter med celico in matriksom. Povezujejo celične površine in ECM komponente, kot so fibronektin, vitronektin, kolagen in laminin. Služijo kot sidra citoskeleta. Vezava citoskeleta na ECM je odgovorna za stabilnost povezave celica-ECM. Poznamo dve povezavi med integrini in citoskeletom: fokalni stik in hemidezmosom. Za vezavo mora biti integrin aktiviran. Ta signal pride iz citoplazme in signalna molekula se veže na receptor. Konformacija integrina se spremeni, vezavno mesto pa se preoblikuje in postane aktivno.

Viri:

- http://en.wikipedia.org/wiki/Integrin

- biologija.org/vpr/3-bice-zapiski.pdf

- www.student-info.net/.../1262606705_WX2gh29_biologija_celice___zapiski _po_temah.doc