Poškodbe s prostimi radikali

KAJ SO PROSTI RADIKALI?

Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji.

KAKO DELUJEJO?

Če se prosti radikali vežejo na proteine v celičnem jedru, jih onesposobijo, poškodujejo gene z oksidacijo ene od nukleinskeih baz DNA (adenin, timin, guanin ali citozin), ki služijo za vezavo držanje obeh heličnih verig DNA molekul, poškodujejo mitohondrije in s tem povzročijo mutacijo celice. Oksidativne poškodbe celic, kjer so udeleženi najpogostejši kisikovi prosti radikali so pogosto faktor tako pri normalnih kot patoloških procesih v telesu.

POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI

Oksidativne poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). File:Http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi vplivi 01.jpg

NEVTRALIZACIJA

Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!