Proteoglikani: Difference between revisions
Urh Jevšovar (talk | contribs) (New page: '''''Proteoglikani''''' so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljiko...) |
Urh Jevšovar (talk | contribs) No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''''Proteoglikani''''' so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikovih hidratov]. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula [[glikoproteina]] , na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule hondroitinsulfata in molekule keratansulfata (molekule GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG lahko pa tudi več 100. | '''''Proteoglikani''''' so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikovih hidratov]. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula [[glikoproteina]] , na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule hondroitinsulfata in molekule keratansulfata (molekule GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG lahko pa tudi več 100. Proteoglikan se nato oblikuje v posebne agregate, ki so prikazani na [http://wdict.net/word/proteoglycan/ sliki]. | ||
Revision as of 16:18, 5 January 2013
Proteoglikani so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij proteinov in ogljikovih hidratov. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula glikoproteina , na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule hondroitinsulfata in molekule keratansulfata (molekule GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG lahko pa tudi več 100. Proteoglikan se nato oblikuje v posebne agregate, ki so prikazani na sliki.
Glavna funkcija
Proteoglikane različnih vrst najdemo v različnih vezivnih tkivih. Najbolj značilen je za hrustančno tkivo, kjer so vsi proteoglikani iste vrste. Njihova najpomembnejša funkcija je, da v tkivih nase vežejo ogromne količine vode.
Delovanje
Vezavo vode jim omogoči velik negativni značaj zaradi sulfatnih skupin, ki privlači katione in s tem molekule vode. Ko nase veže vodo se oblikuje v poseben gel, ki je porozen in odporen proti zunanjim vplivom (pritisk). Ko nase veže številne molekule vode, s tem doda hrustancu posebno čvrsto napetost in elastično trdoto. Ravno zaradi velikih količin vode v sebi ga lahko močno obremenimo, pri čemer se ne spremeni. Zaradi te lastnosti je nepogrešljiv v sklepih, predvsem tistih, ki trpijo velike obremenitve (kolena, gležnji).
Viri:
- Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Zunanje povezave
[1] http://www.emedicina.si/proteoglikani/
[2] http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm
[3] http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/BIKEGO/6-ogljikovi%20hidrati.pdf
