Arginin

Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG.

Zgradba

Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.

Kemijske lastnosti

Njegova molekulska formula je C₆H₁₄N₄O₂ in ima molsko maso 174,2 g mol^-1 . Obstaja v L- in D- obliki. Njegova izoelektrična točka (pI) je 11,15.

Viri arginina

Prehrambeni viri

Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Najdemo ga v številnih vrstah hrane:

• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, šunka), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;

• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...

Funkcije

Arginin ima pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin v kombinaciji z proantocianidini ali johimbinom uporabljajo tudi za zdravljenje erektilne disfunkcije.

Dobre strani in funkcije zaužitega L-arginina:

• prekurzor za sintezo dušikovega oksida (NO)

• skrajšuje čas zdravljenja poškodb (predvsem kosti)

• skrajša čas celjenja ran in poškodb mehkih tkiv

• pomaga zniževati krvni tlak

• povečuje mišično maso.