Estron

Estron[1] je najšibkejši izmed treh najbolj pomembnih estrogenov (estradiol, estron, estriol). Estrogeni so spolni hormoni in naravni agonisti na estrogenskih receptorjih. Glaven pomen teh hormonov je uravnavanje (razvoj) ženskih spolnih znakov. V zdravilstvu jih uporabljajo predvsem v terapiji(v obdobju menopavze), v onkologiji in kot kontraceptive. Večina naravnih estrogenov nastaja v jajčnikih v rodnem obdobju ženske. Delujejo tako, da se vežejo na estrogenske receptorje v različnih organih: kosti, dojke, …

Molekulska formula estrona je C18H22O2 [2] Njegova molekulska masa je 270.366 g/mol. Tališče ima pri temperaturi 264,2 °C in je netopen v vodi.[3] Estron se po zgradbi od estradiola razlikuje po funkcionalni skupini in sicer: estrandiol ima dve OH skupini, estron pa namesto ene hidroksilne skupine ketonsko. Nastane iz androgenov po oksidativni odstranitvi C19-metilne skupine in po nadaljnji aromatizaciji obroča.

Ob zaužitju zdravil se estradiol v jetrih ob prvem prehodu pretvori v estron, zato je raven estrona v krvi višja od ravni estradiola. Začetna višja koncentracija estrogenov v krvi pa lahkopovzroči spremembe v jetrni presnovi.

V času menopavze med estrogeni prevladuje estron. Vsi naravni estrogeni se takrat namreč metabolizirajo v estron. Estron, ki ga uporavljajo v zdravilstvu, ima velike in pomembne učinke. Ugodno vplivajo na metabolizem/presnovo maščob in vzdržujejo ugodno razmerje holesterolov v krvi. Prav tako ima velik vpliv na imunski sistem.