Agaroza

Agaroza je polisaharid, ki je sestavljen n-dimerov ß-D-glaktoze in 3,6-anhidro-α-L-galaktopiranoze. skica molekule

Uporablja se v elektroforeznih metodah za ločevanje bioloških makromolekul po velikosti, predvsem velikih proteinov – kot so nukleinske kisline v DNA, ker se le-te na poliakrilamidnem gelu »zataknejo« zaradi svoje velikosti.

Agaroza skupaj z agaropektinom tvori agar, ki ga lahko izoliramo iz rdečih morskih alg kot sta Gelidium in Gracillaria, in ima zelo široko uporabo; v kulinariki kot nadomestilo za živalsko želatino, v laboratorijih kot gojišče za bakterije, glive ter ostale mikroorganizme.

Agarozni gel je odkrila Fannie Hesse leta 1882, v laboratoriju kjer je Koch preučeval rast bakterij na različnih gojiščih. Ta je nadomestil gojišča iz želatine, mesa, kruha, krompirja… ker ima boljše fizične lastnosti; je čistejši od želatine, omogoča inkubacijo kultur pri visokih temperaturah, je odporen na večino metaboličnih encimov prokariontskih organizmov. [1]

Agaroza ima molekulsko formulo C₁₂H₁₈O₉ in molekulsko maso 306,46 Da. Nahaja se v trdnem stanju, ki je bele do rumenkaste barve in brez vonja. Stali se pri 88 °C, medtem ko se gel stali pri 850 °C in tako omogoča gojenje kultur tudi pri visokih temperaturah.

---

Viri

• Stanley J. Essentials of Immunology & Serology, stran 185
• Agaroza, Wikipedija (de)
• History of the agar plate
• Agarozni gel
• Agaroza, Wikipedija (en)

Zunanje povezave

• Agar in agaroza
• Agarozna gelska elektroforeza