Proteoglikani

Proteoglikani so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij proteinov in ogljikovih hidratov. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula glikoproteina, na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule hondroitinsulfata in molekule [keratansulfat|keratansulfata] (molekule glikozaminoglikanov - GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG, lahko pa tudi več sto. Proteoglikan se nato oblikuje v posebne agregate, ki so prikazani na sliki.

Glavna funkcija

Proteoglikane različnih vrst najdemo v različnih vezivnih tkivih. Najbolj značilen je za hrustančno tkivo, kjer so vsi proteoglikani iste vrste. Njihova najpomembnejša funkcija je, da v tkivih nase vežejo ogromne količine vode.

Delovanje

Vezavo vode jim omogoči izrazit negativni značaj molekule zaradi sulfatnih skupin, ki privlačijo katione in s tem molekule vode. Ko nase veže vodo, se oblikuje v poseben gel, ki je porozen in odporen proti zunanjim vplivom (pritisk). Ko nase veže številne molekule vode, s tem doda hrustancu posebno čvrsto napetost in elastično trdoto. Ravno zaradi velikih količin vode v sebi ga lahko močno obremenimo, pri čemer se ne spremeni. Zaradi te lastnosti je nepogrešljiv v sklepih, predvsem tistih, ki trpijo velike obremenitve (kolena, gležnji).

Viri:

• Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.

Zunanje povezave

[1] http://www.emedicina.si/proteoglikani/

[2] http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm

[3] http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/BIKEGO/6-ogljikovi%20hidrati.pdf