Amiloid beta
Amiloid beta (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 aminokislin, ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta demence z Lewy telesci in Miozitis. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vključujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata mulekoli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh mišičnih bolezni.
Amiloid beta
Nastanek Amiloidov beta
Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih Amiloidih beljakovin, transmembranski glikoproteinov nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 aminokislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri razkrajanju, ki poteka v endoplazmatskem retikulumu, daljše oblike Amiloida beta pa nastane pri cepitvi v trans-Golgijevem omrežju. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni ki so povezne z Amiloidi beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni, predlagano zdravljenje je prilagajanje β in γ secretases da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko Amiloida beta.
Načini merjenja Amiloidov beta
Obstaja veliko različnih načinov za merjenje Amiloidov:
- Z metoda ELISA
- Z mikroskopijo na atomsko silo, angleško Atomic force microscope (AFM)
- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško Atomic force microscope
Literatura
http://en.wikipedia.org/wiki/Amyloid_beta
Viri
"v obdelavi"
