Puromicin

Puromicin (C₂₂H₂₉N₇O₅·2HCl·2H₂) je antibiotik [[1]] iz skupine aminonukleozidov, ki ga proizvaja bakterija Streptomyces alboniger. Je specifičen inhibitor beljakovin v evkariontskih in prokariontskih celicah. Ta antibiotik zavira rast Gram pozitivnih bakterij ter rast celic insekticidov in živali. Gram negativne bakterije in glive so nanj odporne zaradi nizke prepustnosti antibiotika. Puromicin deluje hitro in povzroči smrt celice že pri nizkih koncentracijah antibiotika. Za zdravljenje ljudi ni uporaben, saj preprečuje normalno rast človeških celic.

Uporaba

Puromicin je primeren le za raziskovalne namene. Znanstveniki ga uporabljajo pri bioloških raziskavah, da bi izolirali celice, spremenjene s pomočjo genskega inženiringa Znan je predvsem kot snov, ki je omogočila raziskave poteka sinteze proteinov v celicah. Ta proces puromicin namreč zavira s tem, da se veže na ribosom in preprečuje podaljševanje polipeptidne verige. Zaradi strukturne podobnosti s terminalnim aminoacil-adenozinom aminoacilne tRNK se vgradi v nastajajočo polipeptidno verigo in s tem povzroči nepopolni peptid, ki se končuje z ostankom puromicina Proteini tako ne morejo nastati v celoti in celica odmre. Preživijo lahko samo celice, v katere so umetno vstavili gen za puromicin-N-acetiltransferazo. Raziskovalci uporabljajo puromicin kot selekcijski marker za rast takih vrst gojenih celic, ki vsebujejo omenjeni gen.

Proizvodnja in lastnosti

Puromicin izdelujejo iz mutiranih sevov Streptomyces alboniger v proizvodnih obratih. Je obstojen pri sobni temperaturi in je topen v vodi. Primerna temperatura za shranjevanje je -20°C. Pri tej temperaturi je obstojen tudi do enega leta.