Spermidin
Spermidin, z drugim imenom tudi monoaminopropilputrescin, je vmesni produkt pri tvorbi sperme iz putrescina in dekarboksilnega S-Adenosilmetionina (SAMe). Je lahko prepoznaven po svoji značilni formuli (strukturna formula spermidina). Znan je še pod drugimi imeni, kot recimo 1,5,10 – triazadekan N-(3-aminopropil) ter butan-1,4-diamin (IUPAC). Molekulska formula spermidina je C7H19N3. Gre za brezbarvno in nemotno tekočino, je jedka snov, tališče spermidina pa je pri 22 – 25 °C.
Spermidin se nahaja oziroma pojavlja v celotnem telesu in pomaga rastočim celicam pri tvorbi nukleinske kisline in proteinov. Količina spermidina v telesu se poveča ob pospešeni presnovi našega telesa. Ob upočasnitvi presnove se tvorba spermidina zmanjša.
Naravne okoliščine, ki povzročajo povečanje količine spermidina, so rast, nosečnost in obnavljanje mišičnih celic po veliki športni aktivnosti, kot tudi obnova rdečih krvničk (eritrocitov) po večji izgubi krvi oziroma slabokrvnosti ali po daljšem nahajanju na višinskem zraku. Povečanje količine spermidina je lahko tudi opozorilni znak za razne bolezni, recimo za kronična vnetja sklepov (revma), jeter (hepatitis), črevesja (kronična vnetja debelega črevesja – npr. kolitis) in kože (luskavica, ekscemi).
Biokemijski in fiziološki učinki
- inhibira (preprečuje) nevronsko NO sintazo (nNOS, encim, ki sintetizira dušikov monoksid NO)
- veže in precizira (natančneje opredeljuje) DNK
- stimulira delovanje T4-polinukleotid-kinaze
Uporaba spermidina
- Spermidin se lahko uporablja pri elektroporaciji med prenosom DNK v celico (pod električnim impulzom).
