Agrin
Agrin (skica) je več domenski heparan sulfat proteoglikan (HSPG), ki je ključni organizator za indukcijo postsinaptične specializacije pri živčno – mišičnem stiku. Ta dejavnost je posredovana z receptorji izraženimi v mišičnih vlaknih. Ima devet domen, ki so po sestavi podobne ihibitorjem proteaze. Vezava agrina na temeljne membrane zahteva N-terminalno domeno (NtA).
Agrin je poimenovan glede na vključenost v skupek receptorjev acetilholina med sinaptogenezo. Pri človeku ta protein kodira gen AGRN. Je zelo negativno nabit in večji od 500 kDa. Izračunana relativna molekulska masa njegovega jedra je večja kot 200 kDa[1].
Agrin sintetizirajio in izločajo motonevroni na mejnem aksonu in se veže na receptorje prisotne v mišičnih celicah. Poleg motnevronov agrin izloča še veliko drugih živčnih končičev v živčnem sistemu.
Agrin igra vlogo pri Parkinsonovi bolezni. Veže se s proteinom α-sinukelin preko njegove heparan sulfatne glikozaminoglikanske verige, omogoči strukturne spremembe v α-sinukelinu v "β-sheet" strukturo in poviša netopnost proteina α-sinukelin[2]. Agrin se različno izražen pojavlja na vrhnji površini epitela in deluje kot povezovalni receptor HIV-1[3].
Viri
- [1] Agrin, Cytokines & Cells Online
- [2] Liu, I-Hsuan: Heparan Sulfate Proteoglycan Agrin in CNS Development and Aging, stran 1
- [3] Wikigenes
