Vitamin A
Vitamin A je po kemijski zgradbi maščobna molekula. V organizmu se pojavlja v različnih oblikah in lahko govorimo o skupini vitaminov A. Vsi skupaj sodijo med retinoide, ki vključujejo naravne spojine in sintetične derivate retinoične kisline. Gre za substance, ki imajo biološke lastnosti retinola. Vitamin A, oziroma retinol lahko nastane v organizmu iz karotenoida. Najaktivnejši karotenoid, najden v rastlinah je betakaroten.
Zgodovina vitamina A
Vitamin A je odkril nemški znanstvenik Shtep leta 1909. Znanstvenik je opazoval mlade miši, ki so se normalno razvijale in rasle, dokler niso njihove hrane ekstrahirali s špiritom ali z etrom. To je naredilo prehranjevanje miši nezadostno, zato so prenehale rasti in so poginile. Ekstrakcija je odstranjevala maščobne snovi, ki so lahko topljive v špiritu ali etru. Avtor raziskave je smrt živali pojasnil s pomanjkanjem lipoidov v hrani. Snov v lipoidih so sprva poimenovali »dejavnik rasti« ali »mastnotopen dejavnik A«, leta 1916 pa so mu nadeli ime vitamin A.
Zakaj vitamin A potrebujemo?
Potreben je za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za nastanek posteljice in razvoj zarodka, sodeluje v sintezi vidnega pigmenta rodopsina (omogoča zaznavanje barv in svetlobe), za razvoj kosti in okostja. Znaten del učinkov vitamina A izhaja iz njegovih antioksidacijskih lastnosti v preventivi kardiovaskularnih in malignih bolezni, povečuje odpornost proti okužbam, preprečuje lomljenje las in nohtov, izboljšuje njihovo rast.
Hipovizaminoza in hipervitaminoza
Hipovitaminoza lahko povzroči nočno splepoto, kseroftalmijo, tanko in suho kožo, ki se lušči. Povzroči tudi suhost notranjih površin vagine, akne, furunkuloza, zmanjšana odpornost, poveča nagnjenost k pljučnim in prehladnim boleznim, povzroči motnje reproduktivne funkcije jajčnikov.
Hipervizaminoza povzroči kopičenje vitamina A v jetrih in s tem zastrupljanje organizma. Posledice so glavobol, luščenje kože, povečanje vranice in jeter in zadebeljevanje kosti.
Naravni viri
Naravni viri vitamina A so korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki
Viri in literatira
- Ihan, A., dr., Imunski sistem in odpornost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005
