Plastocianin
Plastocianin je pomemben, z bakrom vsebovan, protein, ki sodeluje pri prenosu elektronov. Protein je monomeren, z molekulsko maso okoli 10.500 Da, in z 99 amino kislinami v večini vaskularnih rastlin. Je član družine plastocianinskih proteinov, ki vežejo baker.
Struktura plastocianina:
http://www.bcbp.gu.se/~orjan/res/pc06.gif
Funkcija
V fotosintezi, plastocianin deluje kot agent za prenos elektronov med citokromom f (iz citokroma b6f kompleksa photosistema II) in P700+ (iz photosistema I). Citokrom b6f kompleks in P700+ sta beljakovini vezani na membrano z izpostavljenimi ostanki na lumen strani tilakoidnih membran kloroplastov. Citokrom f deluje kot donator elektronov, medtem ko P700 + sprejema elektrone iz reduciranega plastocianina.
Odkril: Sakae Katoh
Struktura
http://www.chm.bris.ac.uk/motm/caeruloplasmin/images/434.gif
Čeprav se molekularna površina plastocianina razlikuje od rastlin, alg in cianobakterij, je struktura predela, kjer je vezan baker, na splošno ohranjena. Ta predel je opisan kot "izkrivljena trikotna piramida". Trikotna ravnina piramidne baze je sestavljena iz dveh atomov dušika (N1 in N2) iz ločenih histidinov in žvepla (S1) iz cisteina. Cu-S1 stik je krajši (207 pikometrov) kot Cu-S2 (282 pm).
Medtem, ko se molekularna površina beljakovine v bližini predela, kjer je vezan baker, nekoliko razlikuje, imajo vsi plastocianini hidrofobno površino okoli izpostavljenega histidina na tem predelu. V rastlinskih plastocianinih, se kislinski ostanki nahajajo na obeh straneh zelo ohranjenega tirozina-83. Algalni plastocianini, in tisti iz vaskularnih rastlin v družini Apiaceae, vsebujejo podobne kislinske ostanke, vendar so oblikovani drugače od tistih rastlinskih plastocianinov - ki nimajo ostankov 57 in 58. V cianobakterijah, se porazdelitev nabitih ostankov na površini razlikuje od evkariontskega plastocianina in razlike med različnimi vrstami bakterij je veliko. Veliko cianobakterijskih plastocianinov ima 107 aminokislin. Čeprav kislinske lise niso ohranjene v bakterijah je hidrofobna lisa vedno prisotna. Te kislinske in hidrofobne lise naj bi bile vezavna mesta za druge beljakovine, vključene v prenos elektronov.
Viri
http://en.wikipedia.org/wiki/Plastocyanin
