Betakaroten
BETAKAROTEN Molekulska formula: C40H56
Betakaroten je organska spojina z molsko maso 536,87 g/mol. Temperatura tališča je med 180 – 182°C. Betakaroten je nepolarna spojina in se ne topi v vodi, topi pa se v dietil etru, acetonu in ostalih nepolarnih topilih. Je tudi zelo lipofilna spojina. Na koncu vsakem koncu verige ima aromatski obroč. Veliko se ga nahaja v barvilih rastlin in sadja. V naravi se nahaja kot inaktivna oblika vitamina A in ima v našem telesu dvojno vlogo. Če je vitamina A premalo, betakaroten prehaja v vitamin A. Če pa je vitamina A dovolj, pa deluje kot antioksidant. Veriga betakarotena je lahko simetrična ali asimetrična. Veriga se lahko cepi na dva načina, simetrično in asimetrično. Če se cepi simetrično, ji pri tem »pomaga« betakaroten-15,15'-dioksigenaza, ki iz verige ustvari dve molekuli retinala. Retinal se lahko oksidira v retinojsko kislino (ireverzibilna reakcija) in reducira v retinol (vitamin A). Kaj se zgodi pa je najbrž odvisno od metabolnih potreb. Če pa je razcepitev asimetrična, pa pride do nastanka betapokarotenala (8', 10', 12'), ta pa v organizmu zelo zmanjša količino retinojske kisline. Največ betakarotena (v nadaljevanju BK) najdemo v palmovem olju (83mg BK , 100g olja) sladkem krompirju (11,5mg BK/ 100g krompirja), korenju (8,3mg BK, 100g korenja). Prevelike količine betakarotena lahko povzročijo karotenodermio, ki sicer ni nevarna, kaže pa se v izpuščajih oranžne barve, na naši povrhnjici. Dokazano pa je, da betakaroten pri kadilcih lahko pospešuje razvoj pljučnega raka, vendar v primeru, ko človek uživa velike količine betakarotena in kadi. Nadomestni betakaroten, ki ga nekateri ljudje jemljejo s tabletami, pa jih lahko izpostavi tveganju razvoja raka na prostati in boleznim srca in ožilja.
Povezave:
VIRI:
