Bakteriorodopsin
Bakteriorodopsin je vijolično fotosintezno barvilo, ki se je domnevno razvilo pred klorofilom. Prvi organizmi, pri katerih se je razvila fotosinteza, so domnevno uporabljali protein bakteriorodopsin, ki ga še danes najdemo v membranah nekaterih skupin bakterij (npr. Halobacterium halobium in Halobacterium salinarium - živijo v slanem okolju).
ZGRADBA
Bakteriorodopsin se največkrat nahaja v dvodimenzionalni kristalni lisi, znani kot "vijolična membrana", ki lahko zaseda do skoraj 50% površine arhej. Sestavlja ga 247 aminokislin in organska molekula retinal, ki je vezana na stransko verigo enega od lizinskih ostankov. Retinal predstavlja molekulo, ki absorbira svetlobo. Polipeptidna veriga se organizira v sedem α-vijačnic, vsaka od njih pa je sestavljena iz 25 aminokislin.
POMEN
Bakteriorodopsin sodeluje pri prenosu protonov iz celic. Močno absorbira širok pas valovnih dolžin v sredini vidnega spektra svetlobe (zelena svetloba). V membrani deluje kot kanal, ki omogoča pretok protonov. Ob osvetlitvi celic retinal absorbira nekaj svetlobe in posledično povzroči konformacijske spremembe v proteinu, Odpre se kanal skozi membrano, ki omogoča prehod protonov iz celice v okolico. Tako nastane elektrokemijski gradient, ki se porablja za sintezo ATP (adenozintrifosfat- je energetsko bogata molekula, ki jo živi organizmi uporabljajo za kratkoročno shranjevanje energije), ATP pa poganja življenjske procese v celici.
ZANIMIVOST
Bakteriorodopsin je precej podoben rodopsinu v človeški mrežnici. Bakteriorodopsin in rodopsin sta sestavljena iz beljakovine, na katero je kot del molekule vezan retinal. Bakteriorodopsin in rodopsin dobro absorbirata širok pas vidne svetlobe. Vidni pigment rodopsin imajo mnoge živali, vendar je pri različnih taksonomskih skupinah nekoliko različen. To je še en primer pojava, da se v evolucijskem razvoju vedno znova uporabljajo že obstoječe molekule, ki se z mutacijami nekoliko spremenijo in tako lahko opravljajo novo funkcijo.
