Ricin
Ricin je protein, ki ga pridobivamo iz semen Kloščevca (Ricinus communis).
Zgodovina in uporaba
V starih časih se je v medicini ricin uporabljal za odvajalo v obliki ricinovega olja. Danes se ga v ta namen ne uporablja več, uporabljan pa je v mnogih panogah industrije, na primer v proizvodnji kozmetike in mazila za motorje na notranje izgorevanje. V zadnjem času potekajo tudi raziskave o antikancerogenem delovanju ricina. Zaradi svoje visoke toksičnosti in enostavnosti pridobivanja je bil v zgodovini velikokrat uporabljen tudi kot bojni strup oziroma biološko orožje.
Pridobivanje
Postopek za pridobivanje ricina je patentiran in je podoben pridobivanju sojinih proteinov. Vodna faza odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji ricinovega olja, vsebuje od 5-10% ricina. Ekstrakcija je zelo enostavna in jo lahko opravimo s kromatografijo. Proizvodnja in kopičenje ricina je prepovedano v skladu s Konvencijo o biološkem orožju, razen za obrambne in miroljubne namene.
Biokemijske lastnosti
Zgradba
Ricin je protein - citotoksin. Molekulska masa proteina je ~65kDA. Je heterodimer, sestavljen iz dveh polipeptidnih verig[1]. Verigi A - glikoprotein in B - lektin sta povezani z disulfidno vezjo. Osnovna struktura je podobna toksinom botulizma, kolere, davice in tetanusa. Tridimenzionalna struktura je prikazana na tej povezavi.
Biološko delovanje
Človeškemu organizmu je ricin nevaren, če ga injiciramo ali zaužijemo. Koži je manj nevaren, ker ga le malo absorbira. Ko ricin pride v celico, s svojimi toksini inhibira sintezo proteinov, poleg tega pa še uničuje celično steno. Smrtonosna doza za človeka je od 500µg do 1mg na kilogram telesne teže. Prvi simptomi se pojavijo 4 do 8 ur po zastrupitvi v obliki trebušne gripe, v naslednjih dneh pa dopovejo vsi notranji organi. Zaenkrat protistrup še ni znan.
![[1]](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e4/Ricin_structure.png){kind=link}