Glutamin

Glutamin (Gln ali Q) je ena izmed dvajsetih osnovnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju kislinsko-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rastnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.

Osnovni podatki

Glutamin (2-amino-4-karbamoilbutanojska kislina) ima tališče med 185 ºC in 186 ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je C₅H₁₀N₂O₃, molska masa pa znaša 146,14 g/mol.

Pridobivanje

Glutamin danes industrijsko proizvajajo s pomočjo sinteze glutamata, ATP in amoniaka v reakciji:

glutamat + ATP + NH₃ → glutamin + ADP + fosfat + H₂O

Pojavljanje v naravi

Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.

Uporaba

Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese (leta 1883), vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.

Viri

- Glutamin - angleška Wikipedija

- Stran o kemijskih elementih in spojinah

- Članek o glutaminu iz revije "Cenim se"