Steroli

Steroli spadajo med lipide in so poleg fosfolipidov eden najbolj pomembnih gradnikov celičnih membran. Funkcija sterolov v celični membrani mikroorganizma je predvsem v tem, da dajejo membrani trdnost, saj so steroli trdne in nefleksibilne molekule. Nahajajo se v rastlinah, živalih in glivah. Vsi steroli imajo značilen sistem kondenziranih obročev, sestavljenih iz treh šestčlenskih obročev in enega petčlenskega obroča, med seboj pa se razlikujejo po položaju dvojnih vezi in stranski verigi [1]. Kemijsko najbolj reaktiven del sterolov je hidroksilna skupina (na tretjem ogljiku A-obroča), ki je v fizioloških razmerah običajno zaestrena z maščobno kislino.

Sterole pridobivajo iz evkariontskih organizmov:

   • iz fermentacijskih procesov ali izrabljenih pivovarskih kvasovk
   • z ekstrakcijo izrabljenih glivnih micelijev
   • iz mikroorganizmov z ekstrakcijo in iz rastlin

Steroli imajo bistveno vlogo v fiziologiji evkariontskih organizmov.

Rastlinski steroli (imenovani tudi stanoli oziroma fitosteroli) so naravne sestavine rastlinskih celic, za katere je že od leta 1950 znano, da pri človeku vplivajo na zniževanje ravni holesterola v plazmi in zdravijo benigno hiperplazijo prostate. Najbolj poznani rastlinski steroli so sitosterol, kampesterol in stigmasterol. Nahajajo se v riževih otrobih, žitnih kalčkih, soji, koruznem olju in še nekaterih drugih živilih. [2]

Najbolj znan in razširjen živalski sterol je holesterol. [3]

Ergosterol je sterol v celični membrani gliv in je provitamin vitamina D. Prvi sterol je izoliral F.P. Poulletier okoli 1758, in sicer iz žolčnih kamnov.

Viri

http://en.wikipedia.org/wiki/Sterol

http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/plant_st/index.htm

http://www.cyberlipid.org/sterols/ster0003.htm

http://circ.ahajournals.org/cgi/content/full/103/8/1177

Temelji biokemije / Rodney Boyer ; [prevajalci Veronika Abram ... et al.]