Globin

Globin je protein, sestavljen iz osmih α-vijačnic, ki so običajno označene s črkami od A-H. Te so med seboj povezane s kratkimi zankami, razporejenimi tako, da vijačnice tvorijo vezavna mesta, na katera je pri mioglobinu in hemoglobinu vezana molekula hema, ki lahko veže kisik.

Struktura mioglobina je bila prva med proteini, ki je bila razrešena. Ker je struktura globina sestavljena samo iz α-vijačnic, spada v družino zvitij, sestavljenih samo iz alfa heliksov. Vijačnice pri globinu so med seboj nagnjene pod kotom v povprečju 50°, kar je precej bolj strmo kot pri drugih proteinih, ki vsebujejo α-vijačnice. Velikost kota med α-vijačnicami je odvisna od aminokislinskega zaporedja, saj zvijanje posreduje sterične in hidrofobne interakcije z aminokislinskimi stranskimi verigami.

Čeprav je globinsko zvitje evolucijsko dobro ohranjeno, imajo lahko proteini s tem tipom zvitja lahko le 16 % identičnih aminokislinskih ostankov v zaporedju.

Znana mutacija globinskega zvijanja [1] je sprememba glutamata v valin na eni verigi molekule hemoglobina. Ta mutacija ustvarja hidrofobne odprtine na površini proteina, ki povzročijo medmolekulsko združevanje, to pa povzroča anemijo srpastih celic.