Amilaza
Encim, ki hidrolizira škrob v maltozo. Amilaza skica molekule je del črevesnega soka, ki sicer razgrajuje beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe in končno pretvorijo v aminokisline, glukozo in glicerol ter maščobne kisline. Amilazo najdemo tudi v slini in soku trebušne slinavke, nizke ravni pa tudi v krvni plazmi (pri zdravih ljudeh 80 na 150 enot po Somogyiju) in v seču (2000 enot na 24 ur).
Bolezni
Amilazemija (povečana koncentracija amilaze v krvi) in amilazurija (povečana koncentracija amilaze v seču) sta značilni pri akutnem vnetju trebušne in obušesne slinavke. Med kroničnim panrkeatitisom in rakom na pankreasu amilazemija ni zanesljiv temelj za diagnozo, čeprav skušajo to doseči s pripomočki, ki pospešujejo izločanje sokov trebušne slinavke (sekretin, metilacetilholin, pankreocimin) in z dajanjem morfija, ki zapre Oddijev sfinkter, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za amilazemijo pri okvarjenem pankreasu. Žal so nihanja rezultatov, ki jih dobijo pri zdravih ljudeh, precejšnja. Razlaga je toliko težja, ker povzročijo hiperamilazemijo tudi akutne črevesne razjede in ker teoretično najdejo amilazo ne samo v žlezah slinavkah, ampak tudi v različnih drugih tkivih, mišicah, jajcevodih in predvsem v jetrih.
Delitev
- alfa-amiláza - amilaza pri živalih in človeku; sin. amilaza alfa
- beta-amiláza - amilaza pri rastlinah in bakterijah; sin. amilaza beta
Viri
- Medicinska Enciklopedija 1, Državna Založba Slovenije, 1980 Ljubljana
- Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo, Mladinska knjiga, Robert Berkow, 2000
- Človek, Mladinska knjiga, Marjan Krušič, 1983
- http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski-slovar/
