Sinuklein

From Wiki FKKT
Revision as of 18:35, 3 January 2012 by Vanjak (talk | contribs) (New page: =Sinuklein= ==Zgodovina== Leta 1988 so Maroteaux in sod. (1988) izolirali nov [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] iz električnega organa skata Torpedo californica. S pomočjo p...)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search

Sinuklein

Zgodovina

Leta 1988 so Maroteaux in sod. (1988) izolirali nov protein iz električnega organa skata Torpedo californica. S pomočjo pridobljene cDNA so izolirali klon podgane, ki je kodiral protein, dolg 140 aminokislinskih ostankov. Protein so našli v jedrni ovojnici in v presinaptičnih živčnih terminalih, zato so ga poimenovali sinuklein. Kasneje so v podganah in govedu odkrili še 14-kD fosfonevroprotein, ki spada v družino sinukleinov. Ker sta prekurzor NAC in 14-kD fosfonevroprotein različna proteina, so ju poimenovali α-sinuklein in β-sinuklein. Leta 1997 je bil iz tumorja na prsih izoliran še γ-sinuklein. Do zdaj so bili proteini iz družine sinukleinov odkriti le pri vretenčarjih.

Družina sinukleinov

α-sinuklein

α-sinuklein (α-syn) skica α-sinuklein ima 4 aromatske aminokisline tirozina. Je protein, ki je vključen v mehanizem nastanka Parkinsonove bolezni. Gen za α-sinuklein se pri ljudeh nahaja na četrtem kromosomu, protein je dolg 140 AK ostankov in spada v skupino pri fizioloških pogojih nativno nezvitih proteinov. Prav to je vzrok, da je težko določiti njegovo nativno funkcijo in razloge za fibrilacijo. Struktura α-sinukleina je zelo občutljiva na okolje, v katerem se protein nahaja. Je citosolni protein, vendar se pod določenimi pogoji veže na membrano. Za razliko od oligomerov in fibril, za katere je značilna β-struktura, se na delu α-sinukleina pri interakcijah z nekaterimi lipidnimi membranami inducira struktura α-vijačnice. Daleč največ mRNA α-sinukleina je prisotnega v možganih, vendar so ga zaznali tudi v vseh drugih preiskanih tkivih, razen v jetrih.

β-sinuklein

β-sinuklein skica β-sinuklein sestavljajo ga 134 AK ostankov. Pri človeku se gen za β-sinuklein nahaja na petem kromosomu. Pri fizioloških pogojih je nezvit protein, ob vezavi na lipidne vezikle ali micele detergentov zavzame N-terminalna regija z nepopolnimi 11-AK ponovitvami strukturo α-vijačnice. β-sinuklein je zelo pogost v možganih, manj pa v drugih tkivih. β-sinuklein je inhibitor fosfolipaze D2, ki katalizira hidrolizo fosfatidilholina v fosfatidno kislino, igra pa tudi vlogo v citoskeletni reorganizaciji in endocitozi na plazemski membrani.

γ-sinuklein

Za razliko od β-sinukleina je γ-sinuklein najmanj ohranjen med vrstami. Človeška varianta je dolga 127 AK ostankov. Gen se nahaja na desetem kromosomu. Prav tako kot β-sinuklein je nativno nezvit, ob stiku z membranami ali miceli pa tvori strukturo α-vijačnice. Za razliko od α in β-sinukleina je pogosto v perifernem živčnem sistemu. Igra pomembno vlogo pri raku na prsih, kjer eksogena ekspresija poveča invazivnost tumorskih celic. skica γ-sinuklein

Literatura in viri