Kininogen

Kininogeni so beljakovine, katerih vloga je opredeljena, kot predhodniki kininov, kateri se lokalno proizvajajo pri poškodovanih ali vnetih področjih. Na prvi stopnji so le-ti neaktivni kininski predhodniki usmerjeni na vneto področje, kjer se kinini proteolitično sproščajo iz kininogenov s specifičnimi kininogenazami. Kininogene proizvajajo jetra in tehtajo približno 120kDa s 626 aminokislinami.

Pri ljudeh obsajata dva tipa kininogenov, kininogeni z visoko molekularno maso (H-kininogeni) in kininogeni z nizko molekularno maso (L-kininogeni). Oba tipa sta kodirana z jasnimi mRNA, ki so povzročeni z alternativnim spajanjem iz edinega kininogenskega gena. Tretji tip kininogena, T-kininogen se pojavlja izključno pri podganah in ga ni pri ljudeh ali drugih sesalcih.

Kininogeni so pretežno izraženi s hepatociti in se izločajo v človeško plazmo po osnovnih poteh. Ledvica in izločevalne žleze so med pomembnimi ekstrahepatičnimi področji proizvodnje kininogenov.

H-kininogen, kininogen z visoko molekularno maso je znan tudi kot dejavnik Williams-Fitzgerald-Flaujeac faktor ali Fitzgerald faktor. Sintetiziran je kot enojna polipeptidna veriga v jetrih in se izloča v plazmo, kjer se združuje s prekalikreinom. Najdemo ga v sistemih strjevanja krvi, kot tudi v kinin-kalikreinskem sistemu. Deluje predvsem kot kofaktor na koagulacijo in vnetja, vendar sam po sebi ni katalitično aktiven. Njegova vloga je, da se absorbira na površino bioloških materialov, ki prihajajo v stik s krvjo, kjer kroži in se hitro absorbira na površino materialov. Igra pomembno vlogo pri strjevanju krvi, tako da uravnava optimalni položaj prekalikreina.

L-kininogen, kininogen z nizko molekularno maso proizvajajo številna tkiva in se izloča skupaj z tkivom kalekreina. Odkrili so ga pri miših, morskih prašičkih in kitih, najdemo pa ga tudi pri ljudeh. Njegova funkcija je zaviranje agregacije trombocitov in v nasprotnju z H-kininogenom ni vključen v strjevanje krvi.

Viri

• Offermanns, Stefan; Rosenthal, Walter. Encyclopedia of Molecular Pharmacology. Springer, 2008. ISBN 9783540389163.
• Stephen G. Farmer. The kinin system Handbook of immunopharmacology: Systems. Academic Press, 1997. ISBN 9780122493409
• Robert A. Meyers. Molecular biology and biotechnology: a comprehensive desk reference. Wiley-VCH, 1995. ISBN 9780471186342
• Kininogen, Wikipedia