Kapsaicin

From Wiki FKKT
Revision as of 12:45, 1 January 2013 by Rok Narobe (talk | contribs)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search

Kapsaicin je alkaloid iz družine kapsaicinoidov, ki so komponenta pekočih paprik, ki pripadajo rodu Capsicum. Kapsaicinoidi nastajajo v pekoči papriki kot sekundarni metabolit in imajo zaščitno vlogo [1]. Kapsaicin (struktura kapsaicina) zaradi dvojne vezi, ki preprečuje prosto rotacijo, dovoljuje obstoj dveh izomerov (cis in trans), vendar se cis izomer v naravi ne pojavlja zaradi steričnih ovir med izopropilno skupino (-CH(CH3)2) in daljšo verigo, ki se med seboj odbijata in je zato cis stanje energetsko neugodno. [2] . Molekula je netopna v vodi. Odkrili so ga leta 1816[3], ko so ga prvič izolirali iz pekoče paprike. Kmalu so ugotovili, da je odgovoren za pekoč okus. Kapsaicin nastaja le v plodu, v mesnatem delu zraven semen je koncentracija najvišja. V semenih ga ni, prisoten je le na površini.[4]

Mehanizem

Ob stiku s kožo pride do neprijetnega pekočega občutka in vnetja. Kapsaicin deluje tako, da se poveže na TRP vaniloidne receptorje podtipa 1, TRPV1. TRPV1 spada v večjo skupino receptorjev TRP, ki ob aktivaciji začnejo prepuščati katione (natrijeve in kalcijeve ione). Odprtje receptorja TRPV1, in sprostitev kationov lahko povzoroči visoka temperatura (>43°C) in majhen pH (<6)[5](shema aktivacije receptorja). Vloga kapsaicina je, da zniža temperaturo, ki je potrebna za aktivacijo receptorja. Ob vezavi kapsaicina na receptor je že sobna temperatura dovolj, da povzorči pekoč občutek. Zaradi nastale depolarizacije pošlje nevron možganom signal, kar pojasne zakaj opisujejo okus kapsaicina kot vroč.[6] Kapsaicin sam po sebi ne povzroča kemijskih opeklin niti nikakršnih drugačnih poškodb tkiva. Vnetje naj bi nastalo kot organizmov odgovor na vzburjenje nevronov.

Uporaba

Kapsacin je popularen dodatek k hrani. Ko pride v stik s sluznico povzroči pekoč okus, v višjih koncentracijah pa lahko tudi opekline. Pekočost se meri s pomočjo Scovillove lestvice. Uporablja se tudi v samoobrambnih sprejih in solzivcih za podivjane množice protestnikov. Obstajajo tudi sredstva za odganjanje voluharjev in srnjadi na osnovi kapsaicina.


Viri

Zunanje povezave