Statini
Statini so uveljavljena zdravila, ki omogočijo znižanje koncentracije holesterola v krvi. Delujejo kot inhibitorji, ki zavirajo encim 3-hidroksi-3-metilglutaril-CoA-reduktazo (HMG-CoA-reduktaza), ki katalizira pretvorbo 3-hidroksi-3-metilglutaril-CoA (HMG-CoA) v mevalonat pri sintezi holesterola v jetrih (skica).
Funkcije
Statini zmanjšajo sintezo holesterola in znotrajcelično vrednost sterolov. Statini posledično spodbudijo prepisovanje genov za nastanek receptorjev za lipoproteine nizke gostote (LDL holesterol) in povečajo prevzem LDL iz krvi v jetra, tako da se koncentracija LDL holesterola zmanjša.[1]
So zelo specifični in učinkoviti zaviralci, saj so z meritvami zaviranja sinteze holesterola na izoliranih jetrnih celicah ugotovili, da je specifična afiniteta struktur statinov do HMG-CoA-reduktaze do tisočkrat večja kot je afiniteta naravnega substrata (HMG-CoA).[2]
Statini so povezani z inhibicijo holesterola v jetrih in zmanjšanjem ravni le-tega v telesu. Zmanjšanje koncentracije holesterola v krvi je rezultat sprožitve sinteze mRNA za LDL-receptorje in posledično povečane sinteze LDL-receptorjev. Povišano število membranskih LDL-receptorjev pospeši odstranjevanje LDL in IDL. Vse te reakcije vplivajo na upad koncentracije LDL-holesterola. Učinkovitost statinov je odvisna od regulacije LDL-receptorjev, zato ta zdravila ne morejo delovati pri ljudeh, ki nimajo LDL-receptorjev ali pa ti ne delujejo (družinska hiperholersterolemija) [3]
Pri zniževanju ravi skupnega holesterola in LDL-holesterola so statini na splošno bolj učinkoviti kot probukol, sekvestranti žolčne kisline ali fibrati.
Učinki
Statini učinkujejo pri preprečevanju koronarnih in srčnožilnih okvar. Preprečujejo zlepljanje trombocitov, zavirajo vnetne procese zaradi neposrednega delovanja na makrofage in monocite, znižujejo vrednost C-reaktivnega proteina, izboljšajo fibrinolizo, pripomorejo k zdravljenju osteoporoze in znižajo tveganje za demenco. [1]
Stranski učinki
Nezaželjeni učinki zdravljenja s statini pri človeku so redki. Vključujejo kožne izpuščaje, nespečnost, bolečine v trebuhu in gastrointestinalne simptome, kot so diareja, obstipacija, slabost, krči. Poleg tega lahko pacienti občutijo bolečino v mišicah (mialgija, miositis). Med resnejše stranske učinke sodita miopatija in povišana vrednost jetrnih encimov transaminaz.[3] Prav tako vplivajo tudi na sintezo ostalih nesteroidnih izoprenoidnih intermediatov, ki nastanejo v sintezni poti holesterola, kot so farnezilpirofosfat (FPP) in geranilgeranilpirofosfat (GGPP).
Statini, registrirani v Sloveniji
V Sloveniji so registrirani naslednji statini:
- atorvastatin (struktura)
- fluvastatin (struktura)
- lovastatin (struktura)
- pravastatin (struktura)
- rosuvastatin (struktura)
- simvastatin (struktura)
Zgodovina
Statini so bili odkriti leta 1976, ko je Endo s sodelavci ugotovil, da produkt glive Penicillium brevicompactum (P. citrinum) ovira delovanje encima HMG-CoA reduktaze v sintezi holesterola.[4] Kasneje so bile odkrite še ostale podobne spojine, katerih skupna lastnost je sposobnost zaviranja HMG-CoA reduktaze. Leta 1979 je Endo izoliral lovastatin iz Monascus ruber, Alberts in sodelavci pa so isto spojino izolirali iz Aspergillus terreus. [3]
Viri
- [1] Brumen, J. Napovedovanje srčnožilnih dogodkov na osnovi nadomestnih kazalcev pri zdravljenju s statini v Slovenji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2008.
- [2] Lunder, M., Žiberna, L., Drevenšek, G., Šabovič, M. Zaščitni pleiotropni učinki statinov. Zdravniški vestnik, jan. 2011, let. 80, str. 39-49.
- [3] Foye W., Lemke T., Williams D. Principles of medicinal chemistry. 4th. ed. Lippincott Williams & Wilkins, 1995.
- [4] Pella, D., Rybar R., Mechirova, V. Pleiotropic Effects of Statins. 2005, let. 21, str. 190-198.
- Slovenski medicinski e-slovar; Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Lek d. d.
- Statin, Wikipedia