RNaza A

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

RNaza A

RNaza A je pogosto omenjena kot najbolj raziskan encim 20. stoletja, ni pa še popolnoma raziskana. Molekula se sintetizira v ER(endoplazemski retikulum) trebušne slinavke, izloča pa se v črevo, kjer ima pomembno vlogo pri prebavi hrane.[1]

RNaza A katalizira hidrolizo RNA. Kot endonukleaza katalizira hidroličitno cepitev polinukleotidov, torej razcep fosfodiesterske vezi. RNaza A najpogosteje cepi ob pirimidinu na 3' koncu.[2] Njena molekulska masa je 13.700 Da, št. aminokislinskih ostankov pa je 124.[3] Sestavljena je iz ene polipeptidne verige in vsebuje 8 cisteinov.[4]

Nekatere oblike encima RNaze A, ki so zelo šibko katalitično aktivne, so močno citotoksično aktivne. Ob koncu 90. let je bilo prvič pokazano, da pri človeku RNaza A postane toksična, če se veže na transferin (protein , ki prenaša železo). Nukleazna aktivnost RNaze A se zaradi vezave na transferin ne spremeni. Vezava na transferin verjetno olajša prenos RNaze A v celico.[5]

Z RNazo A je bila prvič pokazana renaturacija denaturiranih proteinov. Ker encim vsebuje 8 cisteinov, lahko tvori 4 disulfidne mostičke. Izpostavljena raztopini uree (8 M) v prisotnosti reducenta 2-merkaptoetanola RNaza A denaturira. Če pa ureo odstranimo in raztopino izpostavimo kisiku pri pH = 8, v prisotnosti istega reducenta dobimo RNazo A, ki je skoraj 100 % encimsko aktivna -povrne se v nativno obliko (tvorijo se vsi 4 disulfidni mostički).[6]


Viri

Zunanje povezave

Personal tools