BIO1-seminar 2011

From Wiki FKKT

(Redirected from BIO1-seminar 2010)
Jump to: navigation, search

Contents

Temelji biokemije- seminar

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 10:00 do 11:30.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

Seznam seminarjev

Ime in priimek Slovenski naslov članka Faktor vpliva revije Rok za oddajo Rok za recenzijo Datum predstavitve Recenzent 1 Recenzent 2 Recenzent 3
BOTONJIĆ SANDITioredoksinu podoben protein (TXNL2) ščiti kancerogene celice pred oksidativnim stresom 15.38728.02.03.03.07.03.RODE URŠKAKERIN INESOGRIS IZA
VRANKAR ANDREJŠtevilo lasno-mešičnih matičnih celic se v plešastem lasišču moških z androgeno alopecijo ohranja za razliko od števila CD200-rich in CD34-positive lasno-mešičnih predniških celic28.02.03.03.07.03.HROVAT KARMENBOHNEC IVOJAVORŠEK KAJA
ZALAR MATJAProtein p5328.02.03.03.07.03.OGRIS IZACRČEK MITJAZOTTEL ALJA
ZOTTEL ALJAVloga imunskega sistema pri aterosklerozi31.43407.03.10.03.14.03.RADOJKOVIĆ MARKOKERT DOMINIKHROVAT KARMEN
DOLINAR ANAPrirojena ali prilagodljiva imunost? Primer naravnih celic ubijalk2807.03.10.03.14.03.RAUTER URŠKAMOHAR MAŠAVERBANČIČ JANA
RAUTER URŠKARazvojna vloga Srf, kortikalnega citoskeleta in celične oblike v orientaciji epidermalnega vretena19.52707.03.10.03.14.03.MUSTAR JERNEJJAVORŠEK KAJAMOHAR MAŠA
MOHAR MAŠASladkorna bolezen tipa 2 kot bolezen imunskega sistema30,00614.03.17.03.21.03.VENE ROKRAUTER URŠKAGORIČAN TJAŠA
POHLEVEN ŠPELAPrioni3414.03.17.03.21.03.KEPIC LEARADOJKOVIĆ MARKODOLINAR ANA
KEPIC LEAAgonisti adrenoreceptorjev β234.4814.03.17.03.21.03.VRANKAR ANDREJBRATOVŠ ANDREJAMUSTAR JERNEJ
KMETIČ MIRJAMCelična regulacija metabolizma železa5,37114.03.17.03.21.03.MARIĆ TAMARAREMŠKAR MAJAKOMAN KATRA
JARC VERONIKAEksperimentalni modeli za študijo imunobiologije hepatitisa C3.2614.03.21.03.28.03.REMŠKAR MAJAMUSTAR JERNEJKEPIC LEA
KOMAN KATRAPomen dendritskih celic (DCs) in celic ubijalk (NK) v imunskem odzivu na okužbo z virusom HIV-132.24521.03.25.03.28.03.ČUPOVIĆ VANAKARNER TAJAKMETIČ MIRJAM
OGRIS IZAZakaj imajo možgani glikogen?5,12514.03.21.03.28.03.KNAPIČ EVABRGLEZ ŽIVAVRANKAR ANDREJ
KERIN INESKanabinoidi za zdravljenje shizofrenije? Uravnotežena nevrokemična sestava za škodljive in terapevtske učinke uživanja konoplje4.45814.03.21.03.28.03.ŠTOK ULAŠTEMBERGER ROKKERT DOMINIK
VERBANČIČ JANAApoptozi podobna smrt v bakterijah, ki jo povzroča HAMLET, človeški mlečni lipidno-proteinski kompleks4.35121.03.28.03.04.04.KARNER TAJAZOTTEL ALJAKNAPIČ EVA
KNAPIČ EVAKako virusi vodijo delovanje celice.14.10121.03.28.03.04.04.ZALAR MATJAPOHLEVEN ŠPELALORBEK SARA
REMŽGAR ANAČrevesna absorpcija vitamina D ne poteka le s pasivno difuzijo: dokazi za vpletenost enakih transporterjev kot pri holesterolu4.35621.03.28.03.04.04.BOTONJIĆ SANDILORBEK SARAČUPOVIĆ VANA
GRDADOLNIK MAJAJedrni in nejedrni receptorji za estrogene5.32821.03.28.03.04.04.MOHAR MAŠAREMŽGAR ANAFRANKO NIK
JAVORŠEK KAJAPotencial matičnih celic pri Parkinsonovi bolezni in molekularni faktorji za tvorbo dopaminskih nevronov4.13928.03.04.04.11.04.GEC KARMENMARIĆ TAMARARADOJKOVIĆ MARKO
BRATOVŠ ANDREJAVloga GPCR v patologiji Alzheimerjeve bolezni2628.03.04.04.11.04.ZOTTEL ALJAČUPOVIĆ VANAGRDADOLNIK MAJA
CRČEK MITJAMatične celice in njihova vloga pri zdravljenju bolezni in poškodb7.36528.03.04.04.11.04.BOHNEC IVOKMETIČ MIRJAMBRATOVŠ ANDREJA
MARIĆ TAMARAOrganizacija jedra9.5828.03.04.04.11.04.NAVODNIK URŠKAGEC KARMENREMŠKAR MAJA
ŠTEMBERGER ROKpovečano izražanje in imunogenosti HIV proteinov po inaktivaciji encimske aktivnosti3.61604.04.11.04.18.04.JAVORŠEK KAJAVRANKAR ANDREJBOTONJIĆ SANDI
LORBEK SARASovplivanje maščobnih kislin ter genov na adipokine in debelost3.07204.04.11.04.18.04.POHLEVEN ŠPELAKNAPIČ EVAVENE ROK
REMŠKAR MAJAEvolucijska dinamika transponibilnih elementov (TE) v majhnem RNA svetu8.68904.04.11.04.18.04.KERIN INESPOVŠE KATJACRČEK MITJA
ČUPOVIĆ VANAnaslov04.04.11.04.18.04.REMŽGAR ANAVERBANČIČ JANARODE URŠKA
RODE URŠKAvpliv c-reaktivnega proteina na patogenezo simptomov metaboličnega sindroma6.61403.05.06.05.09.05.GRDADOLNIK MAJAŠTEMBERGER ROKMARIĆ TAMARA
RADOJKOVIĆ MARKOVpliv rakastih celic in sepse na izraženost krvnega proteina trombina14.60803.05.06.05.09.05.FRANKO NIKVENE ROKPOVŠE KATJA
VENE ROKSpremembe nivoja metilacije DNA so sorazmerne s starostjo človeških možganov7.38603.05.06.05.09.05.VERBANČIČ JANANAVODNIK URŠKAZALAR MATJA
FRANKO NIKnaslov03.05.06.05.09.05.xxHROVAT KARMENBOHNEC IVO
HROVAT KARMENCiljanje kemokinih receptorjev v alergijskih boleznih5,15504.05.09.05.16.05.KERT DOMINIKJARC VERONIKAKARNER TAJA
AMBROŽIČ MATEVŽTermogene snovi in regulacija telesne teže4,43404.05.09.05.16.05.LORBEK SARAKEPIC LEAREMŽGAR ANA
NAVODNIK URŠKAStabilnost RNA/DNA in DNA/DNA dupleksa vpliva na mRNA transkripcijo04.05.09.05.16.05.AMBROŽIČ MATEVŽŠTOK ULAŠTEMBERGER ROK
BRGLEZ ŽIVAKompleks Mre1142.19809.05.16.05.23.05.DOLINAR ANABOTONJIĆ SANDIJARC VERONIKA
KARNER TAJA[1]Alkohol omogoča lažje nalaganje CD1d molekul, s tem aktivira NKT celic in zmanjša pojavljanje sladkorne bolezni pri NOD miškah12.05.17.05.23.05.KOMAN KATRAOGRIS IZANAVODNIK URŠKA
KERT DOMINIKKako osteokalcin vpliva na reprodukcijo organizmov09.05.16.05.23.05.GORIČAN TJAŠAGRDADOLNIK MAJARAUTER URŠKA
MUSTAR JERNEJOdpornost srpastih celic na okužbo z plazmodijem3116.05.23.05.30.05.JARC VERONIKAAMBROŽIČ MATEVŽBRGLEZ ŽIVA
GEC KARMENUčinki vadbe in/ali dodajanja antioksidantov na izražanje genov endotelnih celic3.46916.05.23.05.30.05.POVŠE KATJAZALAR MATJAAMBROŽIČ MATEVŽ
GORIČAN TJAŠAMolekulske tarče oksidativnega stresa17,90216.05.23.05.30.05.KMETIČ MIRJAMRODE URŠKAPOHLEVEN ŠPELA
BOHNEC IVOAlzheimerjev gen poruši možganske povezave 50 let preden bolezen izbruhne.23.05.30.05.06.06.CRČEK MITJAGORIČAN TJAŠAŠTOK ULA
ŠTOK ULAMutacija mitohondrijske DNA v povezavi z rakom debelega črevesa kot posledica abnormalnega delovanja citokroma c oksidaze23.05.30.05.06.06.BRGLEZ ŽIVADOLINAR ANAKERIN INES
nihce naslov23.05.30.05.06.06.BRATOVŠ ANDREJAKOMAN KATRAGEC KARMEN

Naloga

  • samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek s področja biokemije, ki ga po želji izberete v reviji s področja biokemije, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
  • osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov vpišete v tabelo, takoj ko ste si ga izbrali!
  • Povzetek seminarja opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
  • Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
  • Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
  • Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
  • Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
  • Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
  • Predstavitvi sledi razprava- 5 minut. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsak vsaj dve vprašanji.
  • Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
  • Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [recenzentsko poročilo] na spletu.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik mora oceniti seminar, tako da odda svoje mnenje najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja ne sme oddati.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.


Faktor vpliva

Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v COBISS-u. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue C. et al. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).


Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Personal tools