Proteoglikani: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: '''''Proteoglikani''''' so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljiko...)
 
No edit summary
 
(One intermediate revision by one other user not shown)
Line 1: Line 1:
'''''Proteoglikani''''' so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikovih hidratov]. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula [[glikoproteina]] , na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule hondroitinsulfata in molekule keratansulfata (molekule GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG lahko pa tudi več 100.  
'''''Proteoglikani''''' so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikovih hidratov]. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula [[glikoprotein|glikoproteina]], na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule [[hondroitin sulfat|hondroitinsulfata]] in molekule [keratansulfat|keratansulfata] (molekule [[glukozaminoglikani|glikozaminoglikanov]] - GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG, lahko pa tudi več sto. Proteoglikan se nato oblikuje v posebne agregate, ki so prikazani na [http://wdict.net/word/proteoglycan/ sliki].




Line 12: Line 12:
== Delovanje ==
== Delovanje ==


Vezavo vode jim omogoči velik negativni značaj zaradi sulfatnih skupin, ki privlači katione in s tem molekule vode. Ko nase veže vodo se oblikuje v poseben gel, ki je porozen in odporen proti zunanjim vplivom (pritisk). Ko nase veže številne molekule vode, s tem doda hrustancu posebno čvrsto napetost in elastično trdoto. Ravno zaradi velikih količin vode v sebi ga lahko močno obremenimo, pri čemer se ne spremeni. Zaradi te lastnosti je nepogrešljiv v sklepih, predvsem tistih, ki trpijo velike obremenitve (kolena, gležnji).
Vezavo vode jim omogoči izrazit negativni značaj molekule zaradi sulfatnih skupin, ki privlačijo katione in s tem molekule vode. Ko nase veže vodo, se oblikuje v poseben gel, ki je porozen in odporen proti zunanjim vplivom (pritisk). Ko nase veže številne molekule vode, s tem doda hrustancu posebno čvrsto napetost in elastično trdoto. Ravno zaradi velikih količin vode v sebi ga lahko močno obremenimo, pri čemer se ne spremeni. Zaradi te lastnosti je nepogrešljiv v sklepih, predvsem tistih, ki trpijo velike obremenitve (kolena, gležnji).





Latest revision as of 12:00, 1 February 2013

Proteoglikani so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij proteinov in ogljikovih hidratov. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula glikoproteina, na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule hondroitinsulfata in molekule [keratansulfat|keratansulfata] (molekule glikozaminoglikanov - GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG, lahko pa tudi več sto. Proteoglikan se nato oblikuje v posebne agregate, ki so prikazani na sliki.


Glavna funkcija

Proteoglikane različnih vrst najdemo v različnih vezivnih tkivih. Najbolj značilen je za hrustančno tkivo, kjer so vsi proteoglikani iste vrste. Njihova najpomembnejša funkcija je, da v tkivih nase vežejo ogromne količine vode.


Delovanje

Vezavo vode jim omogoči izrazit negativni značaj molekule zaradi sulfatnih skupin, ki privlačijo katione in s tem molekule vode. Ko nase veže vodo, se oblikuje v poseben gel, ki je porozen in odporen proti zunanjim vplivom (pritisk). Ko nase veže številne molekule vode, s tem doda hrustancu posebno čvrsto napetost in elastično trdoto. Ravno zaradi velikih količin vode v sebi ga lahko močno obremenimo, pri čemer se ne spremeni. Zaradi te lastnosti je nepogrešljiv v sklepih, predvsem tistih, ki trpijo velike obremenitve (kolena, gležnji).


Viri:

  • Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.


Zunanje povezave

[1] http://www.emedicina.si/proteoglikani/

[2] http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm

[3] http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/BIKEGO/6-ogljikovi%20hidrati.pdf