Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
Line 2: | Line 2: | ||
Proteini v družini FOX, kamor spada tudi protein FOXP2, ki ga kodira gen FOXP2, spadajo med transkripcijske faktorje, ki uravnavajo ekspresijo genov, sodelujočih pri celični rasti, delitvah in diferenciaciji. | Proteini v družini FOX, kamor spada tudi protein FOXP2, ki ga kodira gen FOXP2, spadajo med transkripcijske faktorje, ki uravnavajo ekspresijo genov, sodelujočih pri celični rasti, delitvah in diferenciaciji. | ||
FOXP2 se je skozi evolucijo ohranjal. <br> | FOXP2 se je skozi evolucijo ohranjal. <br> | ||
V 4,6 – 6,2 milijonih let, odkar sta se človeški in šimpanzji rod ločila, sta se proteinu spremenili 2 aminokislini, kar kaže na hitro evolucijo človeškega proteina. | <br>V 4,6 – 6,2 milijonih let, odkar sta se človeški in šimpanzji rod ločila, sta se proteinu spremenili 2 aminokislini, kar kaže na hitro evolucijo človeškega proteina. | ||
Nova raziskava Konopke s sodelavci, ki je bila objavljena v reviji Nature, 12.11.2009, je primerjala regulatorne efekte človeškega in šimpanzjega proteina FOXP2. Človeški protein FOXP2 v primerjavi s šimpanzjim povzroči močnejše izražanje 61 genov, med katerimi jih je veliko odgovornih za razvoj živcev in produkcijo kolagena, hrustančnih in mehkih tkiv. Zmanjšal pa je aktivnost 55 genov. Veliko genov, ki jih človeški FOXP2 uravnava drugače kot šimpanzji, ustreza pozitivni selekciji med evolucijo človeka. | <br>Nova raziskava Konopke s sodelavci, ki je bila objavljena v reviji Nature, 12.11.2009, je primerjala regulatorne efekte človeškega in šimpanzjega proteina FOXP2. Človeški protein FOXP2 v primerjavi s šimpanzjim povzroči močnejše izražanje 61 genov, med katerimi jih je veliko odgovornih za razvoj živcev in produkcijo kolagena, hrustančnih in mehkih tkiv. Zmanjšal pa je aktivnost 55 genov. Veliko genov, ki jih človeški FOXP2 uravnava drugače kot šimpanzji, ustreza pozitivni selekciji med evolucijo človeka. | ||
Potrdili so evolucijske odnose med proteini FOXP2 različnih vrst, vpletenost gena v razvoj živčnih celic in razkrili potencialne mehanizme razvoja človeških lastnosti, kot je govor. Govorni problemi so pogosti pri avtizmu in shizofreniji, zato bodo nove molekularne poti nudile možnost boljšega poznavanja, zakaj te bolezni okvarijo zmožnost govora. S tem nudi začetno točko za prihodnje raziskave jezika in človeške evolucije na molekularni ravni. | Potrdili so evolucijske odnose med proteini FOXP2 različnih vrst, vpletenost gena v razvoj živčnih celic in razkrili potencialne mehanizme razvoja človeških lastnosti, kot je govor. Govorni problemi so pogosti pri avtizmu in shizofreniji, zato bodo nove molekularne poti nudile možnost boljšega poznavanja, zakaj te bolezni okvarijo zmožnost govora. S tem nudi začetno točko za prihodnje raziskave jezika in človeške evolucije na molekularni ravni. |
Revision as of 19:39, 7 December 2009
Protein FOXP2 je vključen v razvoj človeškega govora in jezika, vpleten je v nekatere človeške bolezni in ima pomembno vlogo pri razvoju možganov ter evolucijski pomen.
Proteini v družini FOX, kamor spada tudi protein FOXP2, ki ga kodira gen FOXP2, spadajo med transkripcijske faktorje, ki uravnavajo ekspresijo genov, sodelujočih pri celični rasti, delitvah in diferenciaciji.
FOXP2 se je skozi evolucijo ohranjal.
V 4,6 – 6,2 milijonih let, odkar sta se človeški in šimpanzji rod ločila, sta se proteinu spremenili 2 aminokislini, kar kaže na hitro evolucijo človeškega proteina.
Nova raziskava Konopke s sodelavci, ki je bila objavljena v reviji Nature, 12.11.2009, je primerjala regulatorne efekte človeškega in šimpanzjega proteina FOXP2. Človeški protein FOXP2 v primerjavi s šimpanzjim povzroči močnejše izražanje 61 genov, med katerimi jih je veliko odgovornih za razvoj živcev in produkcijo kolagena, hrustančnih in mehkih tkiv. Zmanjšal pa je aktivnost 55 genov. Veliko genov, ki jih človeški FOXP2 uravnava drugače kot šimpanzji, ustreza pozitivni selekciji med evolucijo človeka.
Potrdili so evolucijske odnose med proteini FOXP2 različnih vrst, vpletenost gena v razvoj živčnih celic in razkrili potencialne mehanizme razvoja človeških lastnosti, kot je govor. Govorni problemi so pogosti pri avtizmu in shizofreniji, zato bodo nove molekularne poti nudile možnost boljšega poznavanja, zakaj te bolezni okvarijo zmožnost govora. S tem nudi začetno točko za prihodnje raziskave jezika in človeške evolucije na molekularni ravni.