Avidin

Avidin je tetrameričen protein proizveden v ptičjih jajcevodih, plazilci in doživke pa ga odlagajo v beljak njihovih jajc. V kokošjem jajcu avidin predstavlja približno 0,05% skupnih proteinov oziroma beljakovin beljaka(približno 1,8 mg na jajce). Tetrameričen protein vsebuje štiri enake podenote(homotetramere) od katerih se lahko vsaka veže na biotin( Vitamin B₇, vitamin H) z visoko afiniteto in specifičnostjo. Konstanta asociacije avidina je izmerjena na K_D ≈ 10^-15 M zaradi tega je ena od najmočnejših nekovalentnih vezi.

V svoji tetraedrični obliki je avidin izmerjen na približno 66-69 kDa velikosti. Deset odstotkov molekulske mase je posledica vsebnosti ogljikovih hidratov v sestavi od štirih do petih manoz in treh N-acetilglukozamidnih ostankov. Ogljikovi hidrati avidina vsebujejo najmanj tri edinstvene oligosaharidne strukturne vrste, ki so si podobne po strukturi in sestavi. Neglikozilirana oblika avidina je bila izolirana iz komercialno pripravljenega izdelka, vendar pa ni dokončna, ne-glikozilirana oblika se pojavlja v naravi ali pa je produkt proizvodnega procesa.

Odkritje Avidina

Avidin je prvič odkril Esmond Emerson Snell (1914-2003). Pot do odkritja se je začela z ugotovitvijo, da so piščanci na prehrani surovega beljaka bili v pomanjkanju biotina, kljub razpoložjivosti vitamina v svoji prehrani. Zato je bilo sklenjeno, da je sestavni del beljaka izoliran biotin, katerega je Snell preveril na vitro z uporabo kvasovk. Snell pozneje izolira sestavine jajčnega beljaka, odgovorne za vezavo biotina in v sodelovanju z Paul Gyorgy, sta potrdila, da je bil izoliran protein vzrok pomanjkanja biotina. Včasih je bilo pogojno ime proteina avidalbumin (dobesedno, lačni albumin). Ime proteina je bilo kasneje spremenjeno na Avidin, zaradi njegove sorodnosti z biotinom.

Uporaba Avidina

Raziskava leta 1970 je pomagala osnovati Avidin-biotinski sistem, kot močno orodje bioloških ved. Zavedajoč se moči in specifičnosti Avidin-biotin kompleksa, so raziskovalci začeli izkoriščati Avidin kot sondo in afiniteto matrike v številnih raziskovalnih projektih. Kmalu zatem, sta raziskovalca Bayer in Wilchek razvila nove metode in reagente za biotinilatna protitelesa in druge biomolekule, ki omogočajo prenos Avidin-biotinskega sistema na različne biotehnološke procesih. Danes se avidin uporablja v različnih procesih, od raziskav do diagnostike z medicinskimi in farmacevtskimi pripomočki. Sorodnost avidina do biotina se izkorišča v obsežnih biokemičnih testih, vključno z Western blot, ELISA in ELISPOT. Avidin imobiliziran na trden podpornik se uporablja tudi kot prečiščevalni medij, ki ujame biotinsko označene beljakovine ali molekule nukleinske kisline.